TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana prvi in tretji odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje, katere izrek v celoti pravilno glasi:

„Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča ... opr. št. I 41/2000 z dne 23.03.2000 se vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžan skupaj z ..., zoper katere je že izdana pravnomočna sodba Okrajnega sodišča ... opr. št. P 78/2006 z dne 10.01.2007, nerazdelno plačati tožeči stranki znesek 502,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.03.1998 do 31.12.2001, vse v roku 15 dni.

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča ... opr. št. I 41/2000 z dne 23.03.2000 se v presežku, to je glede zakonskih zamudnih obresti od 01.01.2002 dalje do plačila razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.088,87 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.“

Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Iz zapisnikov z narokov glavnih obravnav, ki jih je toženec v primerih, ko je bil navzoč na narokih, podpisal brez pripomb, ne izhaja, da bi ga sodišče ali kdo drug prepričeval, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem zanj predraga, niti da bi toženec nasprotoval načinu vodenja postopka po sodnici (neprimeren odnos do njega in nepovzemanje vseh njegovih navedb) oziroma ravnanju pooblaščenca nasprotne stranke. Tako je bila odločitev o nepredlaganju dokaza z izvedencem finančne stroke lastna odločitev toženca. V kolikor je bila ta odločitev nepravilna zaradi toženčevega nepoznavanja prava, predvsem določbe 212. člena ZPP, to ne more predstavljati razloga za razveljavitev izpodbijane odločitve.