TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

IT projekti, še posebej projekti razvoja aplikativne programske opreme, so navadno med zahtevnejšimi projekti v kateri koli organizaciji, ne le v javnem sektorju. Razlogi za težavnost izvajanja IT projektov pogosto izvirajo iz nezadovoljivo izvedene pripravljalne faze projekta, saj naročniki nemalokrat premalo natančno opredelijo uporabniške zahteve in funkcionalnosti novo nastajajoče informacijske rešitve ter ne namenijo dovolj časa skrbnemu načrtovanju projekta. To povzroča neučinkovitost pri izvajanju projekta, podaljševanje rokov njegove izvedbe, preseganje načrtovanih finančnih okvirov ter navsezadnje tudi slabšo končno uporabniško rešitev od pričakovane.

Poleg običajnih tveganj, ki lahko negativno vplivajo na uspešnost katerega koli projekta, morajo biti organizacije pri prepoznavanju in vrednotenju tveganj IT projektov pozorne na številne specifične dejavnike, vezane na tehnologijo, infrastrukturo in delovanje razvijajočega se informacijskega sistema. Napredek tehnologije med samim izvajanjem projekta, infrastrukturne spremembe, spremembe zakonodajnih oz. strokovnih podlag, ki lahko vplivajo na spremembe funkcionalnih zahtev razvijajoče se informacijske rešitve, so le nekateri izmed njih. Še posebej zato se je pri sprejemanju odločitev glede upravljanja IT projekta v organizaciji smiselno opreti na mednarodno uveljavljene smernice in standarde, ki omogočajo, da se poskrbi za dosledno, transparentno in učinkovito upravljanje prisotnih tveganj ter pravočasno ukrepanje ob nepričakovanih neželenih dogodkih.

Urad RS za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: UNP ali nosilec projekta) je projekt eNR izvedel z namenom zagotoviti enotno programsko podporo izvajalcem notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov, tako tistim, ki so zaposleni v notranjerevizijskih službah, kot tudi zunanjim izvajalcem.¹ UNP je namreč v skladu s 101. členom Zakona o javnih financah² organ odgovoren za razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja notranjega nadzora javnih financ, ki med drugim predpisuje smernice in metodiko notranjih kontrol in notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna. V tem okviru se z uvedbo aplikacije eNR vzpostavlja enotna informacijska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov ter v decentraliziranem organiziranju notranjega revidiranja zagotavlja enotno delujoč sistem, ne glede na način, s katerim si posamezen proračunski uporabnik zagotavlja notranje revidiranje. Uporaba programske podpore bo pripomogla k zagotavljanju višje stopnje skladnosti delovanja vseh izvajalcev notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov z Usmeritvami za državno notranje revidiranje, saj so v aplikacijo vgrajene zahteve postopkov notranjega revidiranja, kot jih podajajo usmeritve. Uporaba programske podpore bo prispevala tudi k optimiziranju učinkovitosti dela notranje revizije ter k zagotavljanju objektivnejših in celovitih informacij s področja notranjega nadzora javnih financ, potrebnih za preverjanje in nadaljnji razvoj tega področja.

Aplikacija eNR gostuje na strežniški infrastrukturi državnega računalniškega oblaka (v nadaljnjem besedilu: DRO), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: MJU). Uporaba aplikacije je za uporabnike brezplačna, za dostop do nje morajo imeti spletni brskalnik, kvalificirano digitalno potrdilo, s katerimi se avtenticirajo v centralnem avtentikacijskem sistemu SI-CAS, ter vlogo, ki jo je odobril UNP.

V UNP-ju je bila sprejeta odločitev, da se pri upravljanju tveganj tega projekta uporabi mednarodno sprejeta metodologija za upravljanje in nadzor informacijske podpore in tehnologij COBIT 4.1.³

Namen prispevka je prikazati možen način upravljanja tveganj tistih IT projektov, ki se umeščajo v centralno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (v nadaljnjem besedilu: DRO). V prispevku je sprva predstavljen pristop UNP-ja k uvedbi projekta s podrobnejšim opisom posamezne faze projekta in predpisov, ki jim je treba slediti v posamezni fazi. Upoštevaje dejstvo, da je bil projekt eNR sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike, so v tem delu navedeni tudi postopki in predpisi, ki jih je pri tem treba upoštevati. Nato je predstavljeno upravljanje tveganj v vsaki od predstavljenih faz projekta, pri čemer so popisana ključna tveganja, kontrolni cilji, izvedeni ukrepi za upravljanje tveganj ter ključne težave, s katerimi se je nosilec projekta soočal kljub izvedenim ukrepom.

2. PRISTOP K UVEDBI IN FAZE IZVEDBE PROJEKTA E-NR

Implementacijo projekta eNR je narekovala vladna strategija razvoja notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2015 (v nadaljnjem besedilu: strategija). V strategiji so bile okvirno opredeljene aktivnosti za uresničitev projekta z roki za doseganje njegovih mejnikov.⁴

Na podlagi sprejete strategije je bil potek izvedbe projekta razdeljen na štiri faze, in sicer: (1) predpriprava projekta, (2) načrtovanje projekta, (3) izvajanje projekta ter (4) uporaba informacijske rešitve. Pri zasnovi ključnih procesov v vsaki od štirih faz projekta so bili uporabljeni zrelostni modeli sedmih procesov⁵ domene »Nabavite in vpeljite« ogrodja COBIT 4.1 (preglednica 1).

Glede na prvotno ocenjeno vrednost projekta⁶ je bilo predvideno, da se za sofinanciranje projekta eNR pridobijo sredstva evropske kohezijske politike, faza načrtovanja projekta pa je sovpadala z vzpostavitvijo državnega računalniškega oblaka ter prehodom novih informacijskih rešitev na centralno državno informacijsko infrastrukturo. Ta dva dejavnika sta bila poleg specifične organizacijske strukture projekta ključna tudi pri opredelitvi in upravljanju tveganj projekta. Zaradi umestitve aplikacije eNR v centralno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka je bila sprejeta odločitev o omejitvi uporabe domene CobIT 4.1 »Nabavite in vpeljite«, in sicer od procesa AI3 – »Nabavite in vzdržujte tehnološko infrastrukturo«, saj je bil ta proces v celoti v domeni upravljavca centralne državne informacijske infrastrukture.

Preglednica 1: Ključne faze in procesi projekta eNR

2.1. Predpriprava projekta

Faza predpriprave projekta je namenjena temu, da se celovito opredelijo potrebe uporabnikov informacijske rešitve, proučijo tehnološke možnosti, izdela poslovna analiza ter proučijo na trgu že razvite rešitve za podporo konkretnemu procesu. Faza predpriprave projekta se zaključi z utemeljenim in okvirnim stroškovno ovrednotenim predlogom nabave oz. izdelave informacijske rešitve, pri čemer je pomembno, da je predlog rešitve usklajen z razvojnimi strategijami oz. politikami naročnika projekta oz. področja, ki ga bo informacijska rešitev podprla.

2.2. Načrtovanje projekta

Faza načrtovanja projekta obsega pripravo investicijske dokumentacije, proučitev izvedljivosti projekta ter v okviru tega tudi lastnih zmogljivosti za njegovo izvedbo, skrbno izdelavo analize tveganj ter zagotovitev virov financiranja projekta. Zavedati se je treba, da je možnost vpliva naročnika na končni rezultat največja prav v fazi načrtovanja projekta, zato je zelo pomembno, da se vsi postopki v fazi načrtovanja projekta izpeljejo dosledno in z največjo možno mero skrbnosti.

Proračunski uporabniki morajo pri vseh investicijskih projektih in drugih ukrepih, financiranih po predpisih, ki urejajo javne finance, upoštevati določila Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (v nadaljnjem besedilu: Uredba o enotni metodologiji).⁷ Ta uredba med drugim določa vrsto in obvezno vsebino investicijske dokumentacije glede na ocenjeno vrednost investicije ter metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje investicije.

V skladu z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1I)⁸ je Ministrstvo za javno upravo v državni upravi postalo pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. V skladu z določili tega zakona razvoj upravljanja z informacijsko-komunikacijskimi sistemi državne uprave in upravljanje njihovih proračunskih virov usmerja svet za razvoj informatike, ki ga imenuje vlada. Na podlagi v vladi sprejetega akcijskega načrta za izvedbo načrta prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi je treba pri pripravi investicijske dokumentacije za operacije razvoja informacijsko-komunikacijskih sistemov države uprave vključiti MJU.

Če se v fazi načrtovanja predvideva, da bo projekt sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike, je v tej fazi projekta treba proučiti tudi izdana navodila organa upravljanja ter določila uredb EU-ja in nacionalnih uredb, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike. Za projekte, katerih vsebina je bila opredeljena v operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in so se (so)financirali po neposredni potrditvi operacije, je bilo treba od organa upravljanja pred začetkom izvajanja projekta pridobiti potrjeno odločitev o podpori, s katero se je za projekt odobril finančni prispevek EU-ja in pripadajoče slovenske udeležbe.

Pri načrtovanju projektov razvoja informacijskih rešitev je treba podrobno proučiti in upoštevati zahteve ter smernice, ki jih izda MJU in urejajo tehnološke zahteve9 ter razvoj informacijskih rešitev v državni upravi.¹⁰

S tehničnega vidika je za učinkovito izvajanje nadaljnjih postopkov uresničitve projekta izredno pomembno tudi to, da se ob načrtovanju projekta na podlagi opredeljenih potreb uporabnikov in funkcionalnih zahtev, ki naj bi jih informacijska rešitev izpolnjevala, pripravijo podrobne tehnične specifikacije aplikacije ter logični podatkovni model aplikacije. Ta prikazuje podatke in logične povezave med njimi ter je pomemben temelj za komunikacijo izvajalca z naročnikom in uspešnejšo implementacijo funkcionalnih zahtev. Priprava logičnega podatkovnega modela aplikacije zahteva visoko stopnjo tehničnega sodelovanja nosilca projekta.

2.3. Izvajanje projekta

Faza izvajanja projekta zajema pravilno in smotrno izvedbo postopkov javnih naročil za razvoj in vzdrževanje aplikacije, pa tudi javnih naročil za nabavo ustrezne strojne in sistemske programske opreme ter licenc. Na podlagi sklenjenih pogodb z izbranimi izvajalci/dobavitelji se faza izvajanja projekta nadaljuje z razvojem aplikativne programske opreme oz. nabavo ustrezne strojne ter sistemske programske opreme in licenc. Po uspešno prestanih vsebinskih in varnostnih testiranjih se zaključi z uspešno namestitvijo razvite aplikacije v produkcijsko okolje.

Pri izvedbi postopkov javnih naročil za projekte informacijskih tehnologij je pomembno predvsem to, da ima naročnik na voljo ustrezno usposobljene in izkušene kadre za pripravo kakovostne razpisne dokumentacije ter za izvedbo praviloma zahtevnejših javnih razpisov s področja informacijskih tehnologij. Le tako se lahko izogne temu, da bi neizbrani ponudniki vložili revizijske zahtevke, saj to praviloma povzroči zamude pri izboru izvajalca oz. dobavitelja opreme ter lahko ogrozi načrtovano časovnico projekta.

Za uspešno in učinkovito izvedbo predmeta javnega naročila je izjemnega pomena kakovostno pripravljena pogodba, ki ustrezno opredeljuje način izvedbe storitve, dinamiko plačil, roke in pogodbene kazni. Podpisana pogodba v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, zato je treba posebno skrb nameniti kakovostni pripravi pogodbe že pri pripravi razpisne dokumentacije. Pri razvoju informacijskih rešitev, ki gostujejo na infrastrukturi državnega računalniškega oblaka, je treba pri pripravi tehničnih specifikacij razvoja aplikacij upoštevati Generične tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: GTZ), ki jih izda MJU. Te morajo biti obvezni del specifikacij predmetnega naročila. v pomoč naročnikom informacijskih storitev pri izvedbi postopkov javnih naročil na področju informacijske tehnologije v javnem sektorju je MJU izdal smernice za javno naročanje na področju informacijske tehnologije.¹¹ smernice opredeljujejo priporočene pristope pri pripravi javnih naročil in obravnavajo različna področja naročanja v zvezi z razvojem in vzdrževanjem informacijskih rešitev.

V skladu z GTZ-jem mora izvajalec po fazi analize razvoja aplikacije ter pred zaključkom faze načrtovanja razvoja aplikacije izdelati dokument Projekt za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI). Ta je namenjen natančnemu popisu in specifikacijam bodočega informacijskega sistema oz. aplikacije, v njem pa se določi seznam potrebnih gradnikov, poslovnih procesov, spletnih servisov in integracij. Dokument PZI potrdi naročnik projekta na podlagi soglasja MJU-ja kot lastnika in upravljavca infrastrukture državnega računalniškega oblaka. Po potrditvi PZI-ja izvajalec začne razvijati aplikacijo. Postopek razvoja aplikacije, ki se umešča v infrastrukturo državnega računalniškega oblaka, je razviden iz slike 1.

Slika 1: Oris postopka razvoja aplikacije, ki se umešča v infrastrukturo državnega računalniškega oblaka

Vir: Lastni vir, pripravljen na podlagi izkušenj pri izvedbi projekta eNR.

Po uspešnem vsebinskem testiranju aplikacije (ki se praviloma izvaja v številnih iteracijah v izvajalčevem razvojnem okolju, nato pa še v testnem okolju državnega računalniškega oblaka) MJU SOC¹² izvede varnostna preverjanja in vdorne teste aplikacije. Potrditev varnostno operativnega centra na Ministrstvu za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: MJU SOC) je pogoj za namestitev aplikacije v produkcijsko okolje državnega računalniškega oblaka.

V skladu z Uredbo o enotni metodologiji je treba pri izvajanju projekta pripraviti poročilo o izvajanju investicijskega projekta, ki je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odmikov od načrtovane izvedbe in ukrepom za njihovo odpravo. To poročilo se sestavi najmanj enkrat letno, najkasneje ob zaključku leta, pa tudi če se predvideva, da bodo odmiki od investicijskih stroškov višji od 20 odstotkov ocenjene vrednost projekta ali pa časovni načrt izvedbe podaljšan za več kot eno leto. Poročilo je hkrati tudi strokovna osnova za odločitev o morebitni pripravi novelacije investicijskega programa in usklajevanje podatkov v načrtu razvojnih programov veljavnega proračuna. Pri kakršnih koli spremembah vrednosti oz. terminskega načrta izvajanja projekta je treba pri projektih, ki se sofinancirajo s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike, pridobiti predhodno odobritev organa upravljanja.

2.4. Uporaba informacijske rešitve

Ko je informacijska rešitev uspešno razvita in nameščena v produkcijsko okolje, so vzpostavljeni pogoji za njeno uporabo. Pomembno je, da se z rednimi usposabljanji zagotovi ustrezen prenos znanja na uporabnike in da imajo uporabniki na voljo enostavna uporabniška navodila. Način in pogostost usposabljanja obstoječih in novih uporabnikov morata biti že vnaprej skrbno načrtovana, prav tako mora biti končnim uporabnikom na voljo ustrezna kontaktna točka za pomoč pri uporabi ter javljanje morebitnih napak v delovanju aplikacije. V tej fazi je za uspešno in učinkovito uporabo nove aplikativne programske opreme ključna komunikacija med uporabniki in naročnikom.

Faza uporabe informacijske rešitve obsega tudi upravljanje sprememb infrastrukture in aplikacije v produkcijskem okolju, pri čemer morajo biti vzpostavljeni formalni postopki za obravnavo ter upravljanje aplikacijskih in morebitnih infrastrukturnih sprememb. Vsak popravek oz. sprememba aplikacije morata biti prehodno ustrezno vsebinsko in varnostno testirana. Zato je pomembno, da se testno okolje aplikacije vzdržuje v celotnem življenjskem obdobju produkcijskega delovanja aplikacije, pri čemer morajo biti postopki testiranja sprememb ustrezno protokolirani in dokumentirani. Ažurno se mora v skladu s spremembami posodabljati tudi sistemska in uporabniška dokumentacija aplikacije.

3. UPRAVLJANJE TVEGANJ V PROJEKTU E-NR

Pri upravljanju tveganj v projektu eNR je bil izbran kvalitativni pristop k ocenjevanju tveganj, pri čemer sta se verjetnost in vpliv posameznega prepoznanega tveganja projekta ocenjevala po vnaprej določeni tristopenjski opisni lestvici.¹³ Upoštevaje (1) pomembnost uspešne izvedbe projekta za nadaljnji razvoj sistema notranjega nadzora javnih financ in (2) predvideno sofinanciranje projekta s sredstvi evropske kohezijske politike je bila sprejeta odločitev, da se kot ključna tveganja projekta ne opredelijo le tista prepoznana vgrajena tveganja projekta, katerih verjetnost in hkrati vpliv sta ocenjena z najnižjo stopnjo (torej tveganja s hkratno majhno verjetnostjo in hkratnim majhnim oz. zanemarljivim vplivom na izvedbo projekta).

V fazi predpriprave projekta so bili za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj projekta odgovorni zaposleni v sektorju Urada za nadzor proračuna, ki predstavlja centralno harmonizacijsko enoto v sistemu notranjega nadzora javnih financ. Ta sektor je bil zadolžen za izvedbo nalog v zvezi s projektom. Po vzpostavitvi projektne skupine za izvedbo projekta eNR se je odgovornost za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj dodelila projektni skupini, v katero so bili vključeni strokovnjaki s tehničnega, infrastrukturnega in vsebinskega področja projekta. Člani projektne skupine so po celoviti prepoznavi in ocenjevanju tveganj redno – na delovnih sestankih – spremljali izvedene ukrepe in njihov učinek ter ocenjevali t. i. preostala tveganja projekta. Vodja projektne skupine je predstojniku Urada za nadzor proračuna zagotavljal redno informiranje o ključnih tveganjih in njihovem vplivu na doseganje ciljev projekta, tako da je ta lahko na podlagi razpoložljivih informacij pravočasno sprejemal (nadaljnje) ukrepe za upravljanje tveganj.

Za celovito prepoznavanje tveganj projekta so bili uporabljeni opisi kontrolnih ciljev ter zrelostni model posameznega procesa domene »Nabavite in vpeljite« ogrodja COBIT 4.1. Na podlagi t. i. smernic za upravljanje so bili določeni potrebni vhodni in izhodni dokumenti, aktivnosti za posamezno fazo projekta ter odgovorne osebe.¹⁴ v nadaljevanju je prikazan pristop k upravljanju tveganj projekta, in sicer so za vsako posamezno fazo projekta navedena:

• prepoznana ključna tveganja in kontrolni cilji za njihovo upravljanje;
• izvedeni ukrepi nosilca projekta za upravljanje tveganj ter
• ključne težave upravljanja projekta, s katerimi se je nosilec projekta soočal kljub izvedenim ukrepom za upravljanje tveganj.

3.1. Predpriprava projekta

Faza predpriprave projekta je potekala od sprejetja strategije, končala pa se je z izdelavo projektne naloge s podrobnim popisom vseh procesov in uporabniških zahtev ter tehničnih specifikacij aplikacije, na podlagi česar je bila izdelana ocenjena vrednost projekta.

3.1.1. KLJUČNA TVEGANJA IN KONTROLNI CILJI

1. Tveganje, da potrebe uporabnikov ne bodo celovito opredeljene

Kontrolni cilj: opredelitev vseh deležnikov/uporabnikov aplikacije v skladu z zahtevami zakonodaje, ki opredeljuje notranji nadzor javnih financ.

2. Tveganje, da IT projekt ne bo v celoti usklajen s strateškimi in operativnimi cilji poslovanja Urada za nadzor proračuna ter proračunskih uporabnikov

Kontrolni cilj: Določitev ciljev in namena projekta ter vključitev projekta v strateške dokumente s področja notranjega nadzora javnih financ, proučitev usklajenosti projekta z razvojnimi strategijami in politikami.

3. Tveganje, da ne bodo ustrezno proučene vse možnosti za izvedbo projekta

Kontrolni cilji: Pridobitev celovitih informacij glede na trgu že obstoječih programskih rešitev za podporo notranjemu revidiranju. Proučitev vseh možnosti/variant za izvedbo projekta (»nakup s police«, »nakup s police in prilagoditev«, razvoj lastne programske rešitve).

4. Tveganje necelovito in pomanjkljivo izdelane projektne naloge, ki ne bo predstavljala zadovoljive podlage za uspešno in učinkovito izvedbo nadaljnjih postopkov v okviru projekta

Kontrolni cilj: vzpostavitev delovne skupine za pripravo projektne naloge, ki bo vključevala najširši možni krog predstavnikov bodočih uporabnikov programske rešitve (vodje notranje revizije različnih tipov organiziranosti notranjerevizijskih služb – lastne, skupne službe – in statusnih oblik proračunskih uporabnikov – ministrstva, vladne službe, javni zavodi ipd.) ter strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij.

3.1.2. IZVEDENI UKREPI ZA UPRAVLJANJE TVEGANJ

Na podlagi strategije je bila ustanovljena delovna skupina, katere naloga je bila izdelati projektno nalogo kot strokovno podlago javnemu razpisu za izbor razvijalca aplikativne programske opreme. V delovno skupino so bili vključeni predstavniki lastnih in skupnih notranjerevizijskih služb, vodja službe za informacijske tehnologije in storitve Ministrstva za finance ter predstavniki Urada Rs za nadzor proračuna.

Delovna skupina je v opredeljenem roku izdelala projektno nalogo. Ta je v devetih modulih v vsebinskem delu vsebovala popis vseh procesov notranjega revidiranja in potrebnih postopkov v posameznem procesu. Navedla je zahtevane funkcionalnosti posameznega procesa, narise potekov procesov in standardizirane obrazce v okviru posameznih korakov notranjerevizijskega dela. Na podlagi vsebinskega dela projektne naloge je predstavnik službe za informacijske tehnologije in storitve Ministrstva za finance izdelal podrobne tehnične in strojne zahteve ter arhitekturni koncept aplikacije. Na podlagi vsebinske in tehnične specifikacije je bila podana okvirna ocena vrednosti projekta.

3.1.3. KLJUČNE TEŽAVE PRI UPRAVLJANJU PROJEKTA V PREDPRIPRAVI PROJEKTA

Faza predpriprave projekta je v celoti potekala v skladu z načrti, nepredvidenih težav ni bilo.

3.2. Načrtovanje projekta

Faza načrtovanja projekta se je začela s postavitvijo organizacijske in časovne strukture za izvedbo projekta, nadaljevala z izdelavo investicijske dokumentacije ter zaključila z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev.

3.2.1. KLJUČNA TVEGANJA IN KONTROLNI CILJI

1. Tveganje, da projekt ne bo izvedljiv zaradi kadrovskih, organizacijskih in finančnih omejitev (zahtevne javnofinančne razmere v obdobju 2012–2014, pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov za izvedbo projekta)

Kontrolni cilji: Proučitev možnosti sofinanciranja projekta iz sredstev evropske kohezijske politike in zagotovitev virov financiranja projekta. Proučitev obstoječih kadrovskih in strokovnih zmogljivosti za izvedbo projekta ter zagotovitev ključnih kadrovskih/strokovnih zmogljivosti za dosego ciljev projekta. Priprava potrebne dokumentacije za pridobitev eU sredstev.

2. Tveganje, da investicijska dokumentacija projekta ne bo izdelana ustrezno in pravočasno zaradi: (1) pomanjkanja kadrov, ki bi imeli izkušnje s pripravo investicijske dokumentacije, in (2) nedorečenosti organizacije projekta

Kontrolni cilji: oblikovanje projektne skupine za izvedbo projekta eNR, katerega naloga je tudi priprava investicijske dokumentacije (vključitev ustrezno usposobljenih strokovnjakov v projektno skupino za izdelavo in nadzor nad izdelavo investicijske dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji).

3. Tveganje, da terminski načrt projekta ne bo realen zaradi nedorečenosti organizacije projekta

Kontrolni cilj: Dosledno opredeliti organizacijo in strukturo vodenja in izvajanja projekta ter k sodelovanju pritegniti državne organe, ki razpolagajo s strokovnimi znanji s področja javnega naročanja in informacijskih tehnologij.

4. Tveganje, da vsebinske uporabniške zahteve, opisane v projektni nalogi, ne bodo zadostna podlaga za kakovosten razvoj aplikacije pri izbranem izvajalcu

Kontrolni cilj: s strokovnjaki službe za informacijske tehnologije in storitve Ministrstva za finance doseči dogovor o pripravi podatkovnega modela aplikacije ter zagotoviti pripravo podatkovnega modela.

Celoten prispevek je dostopen za naročnike!