3824. Pravilnik o kakovosti paradižnika
Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti paradižnika
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik se uporablja za sorte svežega paradižnika, vzgojene iz rodu Lycopersicum esculentum Mill., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za paradižnik, namenjen za industrijsko predelavo.
Paradižniki se po obliki uvrstijo v enega od štirih komercialnih tipov:
2. člen
(minimalne zahteve)
-
zdravi (paradižniki, ki so gnili ali se kvarijo, tako da niso primerni za uživanje, morajo biti izločeni),
-
čisti (brez vidnih tujih snovi),
-
suhi (brez zunanje vlage),
-
brez tujega vonja oziroma okusa,
-
ustrezno razviti in dozoreli, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.
Če so paradižniki v grozdu, morajo biti tudi peclji sveži, zdravi, čisti in brez listov ali drugih vidnih tujih snovi.
Paradižniki se uvrščajo v tri razrede:
V razred ekstra se uvrstijo paradižniki odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
-
oblika, videz, obarvanost in razvitost morajo biti sortno značilne,
-
biti morajo brez “zelenega ovratnika“,
-
velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.
Paradižniki imajo lahko rahle površinske poškodbe, če to ne vpliva na njihov splošen izgled, njihovo kakovost, skladiščno sposobnost in izgled vsebine pakiranja.
V razred I se uvrstijo paradižniki dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve: