TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi prvotoženke zoper sodbo sodišča prve stopnje z

dne 23. julija 2001 se ugodi in se ta sodba glede

prvotoženke:

- v točki II-1 izreka spremeni tako, da se del podrednega

tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine v višini

razlike med že prisojenima zneskoma (4.500,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.8.1988 do 23.7.2001

in 5.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem

tečaju Banke Slovenije na dan 23.7.2001 z obrestmi, kot

jih priznavajo banke za vloge v DEM na vpogled od

3.11.1989 do 23.7.2001) in zneskom 9.445.407,00 SIT,

zoper njo zavrne,

- v točki III izreka pa glede nje razveljavi ter zadeva v

tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožbi drugotoženke zoper sodbo sodišča prve stopnje

z dne 23. julija 2001 se delno ugodi in se ta sodba

glede drugotoženke:

- v točki I-1 izreka spremeni tako, da se za besedami

"toženka S. D." doda "nerazdelno s toženko

R. K.",

- v točkah II-1 in II-2 izreka spremeni tako, da se

del podrednega tožbenega zahtevka za plačilo

odškodnine v skupni višini 9.445.407,00 SIT zoper

njo zavrne,

- v točki III izreka pa glede nje razveljavi ter

zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek.

V ostalem se pritožba drugotoženke zavrne in v

izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi točka I-1

izreka te sodbe.

3. Pritožbi tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje z

dne 23. julija 2001 se delno ugodi in se ta sodba v

točki II-3 izreka glede drugotoženke za 2.108.818,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.1988 do

plačila razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba tožnice zavrne in v izpodbijanem, a

nerazveljavljenem delu (to je v točki II-3 izreka glede

prvotoženke v celoti in glede drugotoženke za 553.438,00 SIT)

potrdi ta sodba sodišča prve stopnje.

4. Odločitev o stroških pritožbenega postopka zoper sodbo

sodišča prve stopnje z dne 23. julija 2001 se pridrži

za končno odločbo.

II.

1. Pritožbi drugotoženke zoper dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje

z dne 11. februarja 2004 se ugodi in se ta sodba:

- v točki 1 izreka spremeni tako, da se zahtevek za

plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine

v višini razlike med zneskoma 4.500,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 23.8.1988 do 23.7.2001 in

5.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem

tečaju Banke Slovenije na dan 23.7.2001 z obrestmi, kot

jih priznavajo banke za vloge v DEM na vpogled od

3.11.1989 do 23.7.2001, in zneskom 9.445.407,00 SIT, od

23.7.2001 do plačila, zoper drugotoženko zavrne,

- v točki 2 izreka pa glede drugotoženke razveljavi ter

zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka drugotoženke zoper

dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje z dne 11. februarja 2004 se

pridrži za končno odločbo.

 

1. Zneska, ki sta bila tožnici že pravnomočno prisojena iz naslova

kondikcije in neupravičene obogatitve, tožnica ne more uveljavljati,

čeprav zoper drugo osebo, še na odškodninski podlagi. Ta dva

zneska namreč ne moreta predstavljati škode. Škoda pa je eden izmed

nujnih elementov odškodninskega delikta. Če škode ni, tudi ni

odškodninskega delikta.

2. Kolikor sta dve osebi odgovorni za isto škodo, čeprav iz različnih

pravnih podlag, pa sta jo oškodovancu dolžni povrniti nerazdelno.

3. Kadar upnik pride v zamudo oziroma noče sprejeti izpolnitve iz

razloga, ki ni na strani dolžnika, dolžnik ne more biti odgovoren za

škodo, ki zaradi tega nastane.

4. Odškodninska odgovornost odvetnika se presoja po splošnih

pravilih, ki veljajo za mandatno pogodbo in po specialnih določilih

zakona, ki obravnavava pravno pomoč oziroma odvetnike. Ker je treba

vsakogar presojati po znanju in sposobnosti, ki velja za krog oseb,

kateremu pripada, je treba pri odvetnikih, ki opravljajo dejanja, ki

terjajo od njih posebno znanje, upoštevati tudi, da mora biti njihovo

znanje in skrbnost večja od znanja in skrbnosti povprečnega človeka,

torej da se mora držati predpisanih strokovnih norm in temeljnih

načel, na katerih slonijo strokovne norme. Kakšno stopnjo marljivosti

in previdnosti ("diligence et prudence") nalaga stroka posamezniku,

je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru.