na dokumentu
Portal TFL
VDSS Sodba in sklep Pdp 515/2022 - prepoved opravljanja dela - pogoj PCT - odklonitev testiranja - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina - COVID-19 - ocena t...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
12.10.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 787/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0079634
SENAT, SODNIK
Lidija Leskošek Nikolič (preds.), Maja Jurak (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
INSTITUT VSRS
vrnitev nepremičnine - zahtevek na izstavitev ZK dovolila - razveljavitev pogodbe - nična pogodba - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - neustrezno pravno sredstvo - izbrisna tožba - načelo kavzalnosti - neveljavna pogodba - materialnopravno neveljavna vknjižba - materialno procesno vodstvo
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:
- v II. in III. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki izdati za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.
III. V kolikor tožena stranka v roku iz II. točke izreka te odločbe ne bo izdala zemljiškoknjižne listine, ta odločba nadomesti listino na podlagi katere se izvede zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.“
zavrne
- v IV. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 2.631,97 EUR njenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 8.659,90 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
- v II. in III. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki izdati za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.
III. V kolikor tožena stranka v roku iz II. točke izreka te odločbe ne bo izdala zemljiškoknjižne listine, ta odločba nadomesti listino na podlagi katere se izvede zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.“
zavrne
- v IV. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 2.631,97 EUR njenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 8.659,90 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.