TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama prvotožnice in toženke se delno ugodi in se v odločitvi glede odškodnine za premoženjsko škodo prvotožnice v obliki pogrebnih stroškov (obsodilni del v višini 431,26 EUR in zavrnilni del v višini 215,63 EUR, oboje s pripadki) in stroškov vzdrževanja groba (obsodilni del v višini 3.711,25 EUR in zavrnilni del v višini 9.308,28 EUR, oboje s pripadki) ter v odločitvi o pravdnih stroških sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob nadaljnji delni ugoditvi pritožbi tožene stranke se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi glede odškodnine za nepremoženjsko škodo prvotožnice, drugotožnice in tretjetožnice spremeni tako, da se v prvem odstavku izreka nerazveljavljeni del zneska 22.980,82 EUR (18.838,31 EUR) nadomesti z zneskom 7.511,27 EUR, in se zato nerazveljavljeni del zneska 10.462,04 EUR (prva alineja prvega odstavka izreka) nadomesti z zneskom 2.503,75 EUR, zneska 6.259,39 EUR (v drugi in tretji alineji prvega odstavka izreka) pa se nadomestita z zneskoma 2.503,76 EUR, v obrestnem delu odločitve pa se znesek 5,507.123,70 SIT nadomesti z zneskom 1,800.000,74 SIT.

V ostalem se pritožbi prvotožnice in toženke ter v celoti pritožba drugotožnice in tretjetožnice zavrnejo ter se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Termin „vzdrževanje“ groba zajema predvsem ureditev groba neposredno po pokopu, čiščenje in ohranjanje primerne stopnje urejenosti ter okraševanja (s cvetjem, svečami).

Novejša sodna praksa je pri tovrstnih stroških omejevalna, saj priznavanje odškodnine za „vzdrževanje„ groba ni neposredno urejeno z zakonom, ampak je interpretativna izpeljanka določbe iz prvega odstavka 172. člena OZ (ki določa, da mora tisti, ki povzroči, da kdo umre, povrniti običajne stroške za njegov pogreb), omejevalno razlago navedene norme OZ pri prisoji odškodnine za stroške, pretrpljene zaradi izkazovanja naklonjenosti do umrlega svojca pa narekujejo tudi moralno-etične norme in družbene vrednote. Opisan restriktiven pristop se ne nanaša toliko na stroške ureditve groba po pokopu, kot na tem časovno sledeče stroške ohranjanja določenega nivoja urejenosti in krasitve.