TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1102/2001 z dne 11. 6. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Idriji št. P 46/99 z dne 9. 10. 2001 se ne sprejme. Postopek za preizkus ustavne pritožbe B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1102/2001 z dne 11. 6. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Idriji št. P 46/99 z dne 9. 10. 2001 se ustavi.

Sodno varstvo je (bi) bilo pritožniku zagotovljeno ne glede na to, da sklep občnega zbora ni vseboval pravnega pouka, saj je pravica do sodnega varstva zagotovljena po samem zakonu (59. člen ZVGLD) in je z odsotnostjo pravnega pouka ni mogoče izključiti. Opustitev vložitve pravočasne zahteve za sodno varstvo (tožbe) in posledično izgubo pravice do sodnega varstva gre zato pripisati premalo skrbnemu ravnanju pritožnika (oziroma njegovega pooblaščenca), ki bi lahko vložil tožbo že na podlagi določb samega zakona, in ne odsotnosti pravnega pouka v odločbi občnega zbora. Kolikor pritožnik s smiselnim zagovarjanjem možnosti podaljševanja prekluzivnega roka po vsebini izpodbija sam prekluzivni rok, pa je treba ugotoviti, da je določitev takšnih rokov, ki sicer pomeni omejitev pravice do sodnega varstva, pod določenimi pogoji ustavno dopustna. Da kateri od teh pogojev ne bi bil podan, pritožnik niti ne zatrjuje. Za kršitev pravice do sodnega varstva torej ne gre. Ker je odvetnik ustavno pritožbo umaknil, je Ustavno sodišče postopek preizkusa ustavne pritožbe ustavilo.