TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 428,37 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožeča stranka zmotno meni, da je opravljanje konkurenčne dejavnosti delavca po prenehanju delovnega razmerja že samo po sebi prepovedano oziroma predstavlja nedopustno škodljivo ravnanje. V nasprotju s prepovedjo opravljanja konkurenčne dejavnosti delavca med trajanjem delovnega razmerja, ki je prepovedana že po samem zakonu (37. člen ZDR), se opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja delavcu lahko prepove le s pisnim dogovorom (pogodbo) med delavcem in delodajalcem.

Možnost sklenitve dogovora o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule jasno izhaja že iz določbe prvega odstavka 40. člena ZDR, po kateri se delodajalec in delavec lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Zakonska zahteva po oblični sklenitvi konkurenčne klavzule je namenjena zaščiti delavca, kot šibkejše pogodbene stranke, ki s sklenitvijo konkurenčne klavzule prevzame določeno obveznost v svoje breme in v korist delodajalca. S sklenitvijo dogovora o prenehanju prevzete obveznosti pa potreba po zaščiti preneha. Zakon ne določa posebnih pravil glede tega, kakšen mora biti ta dogovor in tudi ne omogoča razlage, po kateri bi prenehanje veljavnosti konkurenčne klavzule veljalo le v primeru izrecnega in povsem jasnega zapisa, da dogovorjena konkurenčna klavzula preneha veljati. Zato je možna sklenitev tovrstnega dogovora tudi s splošno določbo, kot jo vsebuje sporazum z dne 31. 5. 2005, v kolikor bi volja strank ob sklenitvi tega sporazuma zajemala tudi sklenitev takšnega dogovora.