TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik navedbe o delovanju za Kurdsko demokratsko stranko uveljavljal že v prvem postopku, glede težav s pripadniki Etelaata v očetovem podjetju je rekel, da gre bolj za očetove težave kot za njegove, ob podaji prošenj za mednarodno zaščito pa o tem ni govoril, v prvotnem postopku pa nikoli ni omenjal težav z Etelaatom v zvezi z delovanjem podjetja. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo s tožnikom opravljenih veliko razgovorov in bi lahko povedal vse, kar se mu je zdelo pomembno za uveljavljanje prošnje za mednarodno zaščito, da je bil poučen o svojih pravicah in dolžnostih in mu je bilo obrazloženo, da mora govoriti resnico in ničesar zamolčati in da je imel tudi pravno pomoč. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik svojo spolno usmerjenost in ogroženost omenil šele pri zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in da gre za dogodke, ki so se zgodili, preden je zapustil izvorno državo in niso nastali po izdaji predhodne odločitve, prva oseba, s katero je o tem govoril, pa je bila oseba, ki mu je nudila psihološko pomoč, ki jo je obiskoval, ko o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito še ni bilo odločeno.

Sodišče je zavrnilo dokazne predloge z vpogledom v zdravniško dokumentacijo tožnika z zdravljenjem pri psihoterapevtki Maji Gostič ter z zaslišanjem imenovane in s postavitvijo drugega izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče je namreč že v prvem postopku odločanja o zahtevi za uvedbo ponovnega postopka postavilo izvedenko psihiatrične stroke in jo tudi zaslišalo na glavni obravnavi in zato ni nobenega razloga, da bi ponovno postavilo izvedenca iste stroke. Sodišče nima razlogov, da bi dvomilo v strokovnost podanega mnenja in je iz tega razloga izvedba tega dokaza nepotrebna. Izvedenka je pri podaji mnenja upoštevala tudi to, da je bil tožnik tedaj vključen v psihoterapevtski proces pri Maji Gostič, zaradi česar je izvedba predlaganih dokazov tožeče stranke nepotrebna.