TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja. Določba prvega odstavka 43. člena ZBPP opredeljuje le definicijo, kaj se šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, in se revidentovo pravno vprašanje nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, za kar revizije ni mogoče dovoliti. Njegova utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja se sicer nanaša na zatrjevanje, da Upravno sodišče prvi odstavek 43. člena ZBPP interpretira kot kazen in da gre za kaznovanje prosilca, ker je zamolčal podatek o vrednosti svojega premoženja, taka utemeljitev pa nima podlage v sodnem spisu oziroma v izpodbijani sodbi. Glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse prvostopnega sodišča revident sodb Upravnega sodišča ni predložil in niti ne navedel sodb tega sodišča, ki bi dokazovale to njegovo trditev. Sicer pa obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča tudi o naknadnem preverjanju pogojev pri odobreni nujni brezplačni pravni pomoči (npr. I Up 470/2006 z dne 13. 4. 2006).

Revident se pri izkazovanju pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more sklicevati na druge primere, pač pa mora biti izpodbijana odločitev tolikšnega pomena, da bi lahko zanj pomenila hude posledice.