TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Sklep tožene stranke B. E. R. s.p. (sedaj B. R., storitve, trgovina, posredovanje d.o.o.), Trg c. 5, C., s katerim je bil tožniku E. R. izrečen odpust z dela in sklep toženca z dne 27. 8. 1996, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika v zvezi s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju Pd 842/96 z dne 12. 1. 1999, sta nična.

Ugotovi se, da tožniku 6. 8. 1996 ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in je tožnik še nadalje v delovnem razmerju pri toženi stranki.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in tožniku za čas od vključno 7. 8. 1996 do vrnitve na delo zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, tožniku zagotoviti vpis delovne dobe za navedeno obdobje v delovno knjižico in mu plačati nadomestilo plače za navedeno obdobje v bruto višini, kot če bi bil na delu, s tem, da je od mesečnega bruto nadomestila dolžna obračunati in plačati predpisane davke in prispevke, preostali neto znesek vsakega mesečnega nadomestila pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu do plačila, vse v roku osmih dni."

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženima strankama stroške postopka (pred sodiščem prve stopnje) odmerjene na 160.000,00 SIT to je 667,67 EUR, v osmih dneh.

V zvezi z uporabo določila 129. člena ZDR/90 gre v tej zadevi za vprašanje, kaj pomeni, če javni tožilec ugotovi, da kaznivega dejanja ni bilo in kdaj lahko to stori. Po mnenju revizijskega sodišča je odpust ničen le, če javni tožilec to ugotovi v prvi fazi postopka (oziroma najkasneje do pravnomočnosti odločitve o zakonitosti odpusta), saj takrat ugotavlja, da kaznivega dejanja ni, ker dejanje, ki je bilo storjeno nima znakov kaznivega dejanja ali če sodišče z oprostilno sodbo tako odloči. V drugih primerih pa vseeno obstaja storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pa čeprav kasneje ni ugotovljena kazenska odgovornost in ni izrečena kazenska sankcija (ker na primer ni dovolj dokazov za sodbo po obtožbi). Upoštevati je treba, da je bilo storjeno neko dejanje, ki je, čeprav brez kazenske sankcije, vseeno povzročilo, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče.