TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je izvršba tožene stranke (A. S. ...) zoper tožečo stranko (J. C., ...), ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. In 99/00070 za izterjavo 50.000,00 DEM v evrski protivrednosti po uradnem tečaju na dan plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska po obrestni meri, kot se obrestujejo nad eno leto vezana devizna sredstva pri Banki Slovenije, in sicer od 30. 9. 1994 do plačila, pravdnih stroškov v znesku 292.346,00 SIT v evrski protivrednosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 1996 do plačila in izvršilnih stroškov, razvidnih iz izvršilnega sklepa na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 17.4.1996 do plačila, ter izvršilnih stroškov, razvidnih iz izvršilnega sklepa na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 17.5.1996 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV Pg 953/93 z dne 29. 1. 1996 pridobljene terjatve, n e d o p u s t n a.“

Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 7.378,22 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Toženec je v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika; revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.

Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve.