TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dr. Ana Kerševan, generalna državna odvetnica, je ob koncu 4. konference Plače v javnem sektorju in uslužbenski sistem, ki je potekala 22. in 23. oktobra 2025 v Portorožu, s primerjavo tudi vertikalne višine plač posameznih funkcionarjev v različnih sistemih javnega sektorja na kratko, a najbolj celovito podala vpogled v strukturo sistema plač v javnem sektorju. Tako je njen nastop ocenila Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, in dodala, da je dr. Kerševan »iskala pravičnost znotraj tega, a hkrati opozorila tudi na to, kar smo že slišali, da je treba zelo naravnost povedati ‒ da so funkcionarji sicer uvrščeni v visoke plačilne razrede, vendar nimajo nobenih dodatkov in nadur. Medtem ko jih drugi uslužbenci imajo, zato na plačilni listi dobivajo seveda višje plače od funkcionarjev. Lahko debatiramo o tem, ali je to pravično ali ni. Meni se zdi, da ni.«

Tako se javni funkcionarji izgubijo v sistemu plač v javnem sektorju, v katerem je zaposlenih okrog 190.000 ljudi, kar predstavlja petino vseh delovno aktivnih v Sloveniji. O pomenu tokratne konference govori že to, da sistem zajema vse – od snažilke na občini do svetovno priznanega znanstvenika. Zato ne čudi, da se je konference udeležilo 270 ljudi, vprašanja in komentarji ob vsaki temi pa bi za urejevalce tega področja lahko bili dragocen vidik. Že zato, kot je v uvodu dejal Peter Pogačar, direktor za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, da najdejo najboljše vzvode za zagotavljanje avtonomnosti, to je »sposobnost uprave, da izvaja javne politike neodvisno od dnevne politike ob spoštovanju zakonodaje in politično sprejetih ciljev po načelu zakonitosti in strokovnosti, za zagotavljanje samostojnosti.« Ob tem je dejal: »Naš uspeh je vedno tih« in ponovil besede Boruta Pahorja, da je državna uprava pripeljala Slovenijo v EU.

Takoj za Petrom Pogačarjem je Martina Jug, sekretarka na Ministrstvu za javno upravo iz sektorja za plače v javnem sektorju, prikazala zapletenost primerov določitve plačilnega razreda in osnovne plače ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv v prehodnem obdobju. Tako recimo za prenos napredovanja ni več pogoja, da sta delovni mesti v isti plačni podskupini ali da gre za istovrstni oziroma sorodni delovni mesti v različnih plačnih podskupinah. Kako pa je z napredovanjem javnih uslužbencev v višji plačilni razred? O tem je govorila njena kolegica iz iste službe, mag. Katja Knez. Prav škoda je, da nam prostor ne omogoča, da bi predstavili konkretne primere, ki jih je opisala. A vendarle gre pripomniti, da se pri javnih uslužbencih, ki delajo s krajšim delovnim časom, časovno obdobje za napredovanje šteje enako kot pri javnih uslužbencih, ki delajo s polnim delovnim časom. Pri štetju se ne upošteva skrajšanja delovnega časa oziroma deleža zaposlitve.

Zelo zanimivo bo v prihodnjem letu spremljati tudi rezultate in razprave o novostih pri izplačevanju delovne uspešnosti. O tem je govoril mag. Branko Vidič, vodja sektorja za plače v javnem sektorju na Ministrstvu za javno upravo. In teh bo še veliko. Še vedno potekajo pogajanja po plačnih stebrih, kriteriji in merila pa so jasni. Na prvem mestu so kakovost, natančnost, samostojnost, obseg dela in učinkovitost. Med prednostnimi kriteriji je večji obseg dela zaradi odsotnosti javnega uslužbenca ali zaradi nezasedenosti delovnega mesta. 

Seveda je organizator Tax-Fin-Lex tudi na tej konferenci predstavil umetno inteligenco oziroma TFL AI kot pravnega pomočnika. Nazorne primere njegove uporabe je predstavila Tjaša Kohek. Posebno pozornost je vzbudila z razlago pravnih map, ki jih bo Tax-Fin-Lex ponudil v začetku prihodnjega leta.

V popoldanskem nadaljevanju konference je Štefka Korade Purg z direktorata za kakovost na Ministrstvu za javno upravo govorila o pripravi aktov o sistemizaciji delovnih mest z upoštevanjem zakonskih novosti. Recimo o tem, da je mogoče v sistemizaciji določiti delovno mesto oziroma naziv iz druge kolektivne pogodbe ali uredbe, če gre za delovno mesto, ki ga kolektivna pogodba za dejavnost oziroma uredba, ki velja za uporabnika proračuna, ne vsebuje, delodajalec pa delovno mesto nujno potrebuje za izvajanje nalog.

Mag. Nina Scortegagna Kavčnik, strokovnjakinja za delovno pravo, je predstavila nov institut, na kratko poimenovan 80/90/100. Gre za možnost skrajšanja delovnega časa za delavca tik pred upokojitvijo, ki začne veljati 1. januarja, pomeni pa, da lahko delavec, ki je zaposlen 40 ur (100-odstotno), dobi 90 odstotkov osnovne plače, dolžan pa je delati 80 odstotkov, to je 32 ur. Preprost izračun pove, da bo delavec na uro plačan več. Čeprav so mnogi prepričani, da lahko vsak zaposleni koristi to pravico, v resnici ni tako. »Ne gre za izključno pravico – delodajalec mora dati soglasje,« je pripomnila Scortegagna Kavčnik.

O izplačevanju dodatkov za manj ugodni delovni čas je govorila Irena Ilešič Čujovič, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Kot zanimivost naj opišemo primer javnega uslužbenca, ki je začasno prerazporejen in je o prerazporeditvi obveščen manj kot 48 ur vnaprej. V tem primeru se mu izplača 20-odsotni dodatek urne postavke osnovne plače za ure, ki so izven njegovega prvotnega razporeda. Če pa je vpoklican na delo manj kot 24 ur vnaprej, mu pripada izplačilo dodatka v višini 30 odstotkov za delo prek delovnega časa.

Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču, je nanizala nekaj ugotovitev Računskega sodišča ob uvedbi novega plačnega sistema. In ker smo zapis začeli s funkcionarji, naj nadaljujemo z ugotovitvijo računskega sodišča o funkcionarjih in plačni skupini B. Nabor dodatkov za te je namreč sila skromen. Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo, sodnikom in državnim tožilcem pripadajo tudi položajni dodatek, dodatki za dvojezičnost, za mentorstvo, za delo v manj ugodnem delovnem času in za pripravljenost. Javnim uslužbencem iz plačne skupine B pa pripadajo dodatki za delovno dobo, za mentorstvo, za specializacijo, magisterij ali doktorat, za dvojezičnost in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ne pa tudi za delo v manj ugodnem delovnem času.

Drugi dan konference smo začeli s specialistko kadrovske pravne varnosti Andrejo Samec Koderman, ki je naštela in opisala novosti pri evidentiranju delovnega časa. Gre za pomembno področje, saj je inšpektorat za delo v letu 2024 naštel 1.145 kršitev – leta 2023 pa 515. Pri dnevnem vodenju evidenc kot kršitelji v več kot polovici primerov izstopajo gostinstvo, gradbeništvo in trgovina. Pogosti so primeri, ko je delavec na bolniški, hkrati pa mu delodajalec beleži 2 uri dela na dan, nekdo drug je bil na dopustu, a je delal eno uro na dan. Zato nas je strokovnjakinja spet morala opomniti, da »za marsikoga pravica do odklopa ni samo odklop od dela, ampak je priklop nazaj k sebi!«

Na center za kadre, ki deluje od 1. junija letos in bo v polni uporabi s 1. januarjem, je udeležence spomnila Danijela Mišič Pogorevc, iz sektorja za mednarodno vključenost in podporo razvoju politik. Največ pozornosti je sicer namenila ključnim novostim uslužbenskega sistema. K tej temi se je tudi mag. Tea Juratovec navezala s temo o prenovljenih selekcijskih postopkih po Zakonu o javnih uslužbencih. Med cilje omenjenega zakona sodijo npr. spodbujanje mobilnosti, nov koncept internega trga dela in ne nazadnje uporaba kompetenčnega modela. Osebni in karierni razvoj javnih uslužbencev sta tudi strateška prioriteta Strategije ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030.

Kaj določa 22. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in kako se uporablja? Martina Jug, ki smo jo poslušali že prvi dan, je poleg razlag uporabe zakona predstavila tudi primer uporabe aplikacije za spremembe plačnega razreda ali delovnega mesta. Odvetnica Tanja Bohl pa se je lotila vse bolj pomembne teme: ureditev dela od doma, kar je zapisano tudi v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Omenila je, kar mnogi pozabljajo: »Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.« Zakon predvideva, da je mogoča tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur. Za delo na domu se ob tem šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!