TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v 1. točki izreka tako, da glasi:

„Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 109194/2009 z dne 6. 8. 2009 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico v znesku 567.786,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8 2009 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 37,31 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2009 dalje do plačila.

V preostalem delu prvega in tretjega odstavka izreka se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 109194/2009 z dne 6. 8. 2009 razveljavi ter se tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 58.564,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2009 dalje do dne plačila in glede višjih izvršilnih stroškov zavrne.“

- v 2. točki izreka tako, da se znesek 1.095,00 EUR nadomesti z zneskom 368,39 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 536,02 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Vezanost na obsodilno sodbo ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati obstoja deljene odgovornosti oškodovanca oziroma zavarovanca tožeče stranke. Ker je tožena stranka podala ugovor deljene odgovornosti oškodovanca (naročnika del) iz 171. člena OZ, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je oškodovanec (naročnik del) prispeval k nastanku škode ter na podlagi ugotovljenih okoliščin naročila in izvedbe del zaključilo, da je toženec v celoti sam prispeval k nastanku škode.

Sodišče prve stopnje je zmotno enačilo zapadlost terjatve in zamudo. Terjatev tožeče stranke na povračilo izplačanih zneskov zavarovalnin je sicer zapadla že v trenutku, ko je prišlo do posameznih izplačil, vendar pa v tistem trenutku še ni nastopila zamuda tožene stranke. Ob upoštevanju, da rok za povračilo izplačanih zavarovalnin ni določen, je treba glede nastopa zamude upoštevati določbo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. V skladu z navedeno določbo je toženec lahko prišel v zamudo šele s trenutkom, ko ga je tožeča stranka pozvala na plačilo izplačanih zavarovalnin.