TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v obtoženčevo korist,
ko je na podlagi kazni zapora, določenih za posamezna kazniva
dejanja, za katera je bil obtoženec spoznan za krivega, za ta dejanja
izreklo enotno kazen, nato pa z uporabo 1. odst. 47. čl. KZ,
upoštevaje kazen zapora iz prejšnje pravnomočne sodbe, izreklo
obtožencu za vsa kazniva dejanja iz obeh sodb enotno kazen. Ob
pravilni uporabi zakona bi moralo sodišče kot osnovo enotne kazni
upoštevati posamezne kazni, določene za kazniva dejanja, glede
katerih je bil obtoženec spoznan za krivega in kazen, na katero je
bil obtoženec že poprej pravnomočno obsojen. Tako pa je sodišče v
istem postopku dvakrat uporabilo določbe o odmeri kazni za kazniva
dejanja v steku, kar ni v skladu z zakonom in predstavlja neupravičen
privilegij obtoženca (2. tč. 1. odst. 46. čl. in 1. odst. 47. čl. KZ
v zv. s 5. tč. 1. odst. 335. čl. ZKP).
ORIGINAL:
Prvostepeni sud je povrijedio krivični zakon u korist optuženog kada
je na osnovu zatvora i strogog zatvora utvrdjenih za pojedina
krivična djela za koja je optuženog oglasio krivim, za ta djela
izrekao optuženom jednu kaznu, pa onda primjenom odredbe čl. 47. st.
1. KZ, uzimajući kaznu strogog zatvora iz ranije pravosnažne presue
kao utvrdjenu, za sva djela iz obe presude izrekao optuženom jednu
kaznu. Po pravilnoj primjeni zakona, sud je bio dužan da kao osnov za
izricanje jedinstvene kazne uzme pojedinačno utvrdjenje kazne za
krivična djela za koja je optuženog oglasio krivim, te kaznu na koju
je optuženi već ranije pravosnažno osudjen. Navedenim postupkom suda
u istoj presudi dvaput su primnjene odredbe o izricanju kazne kod
sticanja krivičnih djela, što nije u skladu sa zakonom i predstavlja
neopravdano privilegiranje optuženog (čl. 46. st. 1. tč. 2. i čl. 47.
st. 1. KZ u vezi sa čl. 335. st. 1. tč. 5. ZKP).