TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

„Odpravita se dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 7. 2020 in sklep št. ... z dne 8. 6. 2020 in zadeva vrne v novo upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna na podlagi sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 10. 2021 v zvezi z odločbo o Bpp 369/2020-1 z dne 4. 8. 2020 Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani plačati stroške postopka v znesku 457,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Stroške pritožbe je za tožnico dolžna povrniti tožena stranka v skladu z odločbo Službe za Bpp Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Pritožba pravilno navaja, da o zahtevi za povračilo stroškov že opravljenega zdravljenja v tujini še ni bilo nikoli odločeno. S predhodnimi odločbami, tudi z odločbo z dne 14. 9. 2018, je bilo odločeno o upravičenosti do zdravljenja v tujini na stroške tožene stranke, ne pa o povračilu stroškov zdravljenja. Zato ni nobene podlage za zavrženje tožničine zahteve, ker ni izpolnjen dejanski stan iz 129. člena ZUP.

Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično do povračila stroškov zdravljenja, je pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in tožnici, čeprav ji je toženec odobril zdravljenje v tujini v B., zdravljenje pa je (uspešno) opravila na A., ni mogoče odreči povračilo stroškov zdravljenja za odobreno zdravljenje. Po stališču pritožbenega sodišča je tožnica upravičena do povračila stroškov zdravljenja, kot da bi bilo zdravljenje opravljeno v B., vendar ne več kot so znašali stroški zdravljenja na A. ob hkratnem upoštevanju omejitve določene v 2. alineji 2. odstavka 23. člena ZZVZZ.