TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija zoper drugo in tretjo alinejo 2. odstavka II. točke izreka odločbe višjega sodišča se zavrže.

II. Revizija zoper prvo alinejo 2. odstavka II. točke izreka odločbe višjega sodišča se zavrne.

III. Toženki sta dolžni prvi in drugi tožnici povrniti 1.038,54 EUR stroškov odgovora na revizijo, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vmesna sodba še ne vsebuje perfektnega sodbenega pravnega pravila. Gre za konkretni oblastni pravni akt, ki zajema subjekte razmerja (ti so praviloma navedeni v uvodu odločbe) ter predmet pravnega razmerja, ne pa tudi že konkretiziranih pravic in dolžnosti, kar je sicer ena izmed osrednjih prvin sleherne pravne norme, tudi tiste, ki jo vsebuje sodna odločba. Vmesna sodba zato praviloma tudi nima kakovosti materialne, temveč zgolj formalne pravnomočnosti. Edini namen izdaje vmesne sodbe je udejanjanje načela ekonomičnosti, posebna lastnost pa, da je sodišče ne izda na zahtevek strank (kot velja pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku). Zato vmesna sodba pravno vsebuje zgolj tisto, kar bi sicer molče vseboval ugotovitveni del končne odločbe, izdane v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je predmet v konkretni pravdi.

Drugotoženka se je imela možnost o vseh relevantnih prvinah temelja odškodninske odgovornosti izjaviti tako pred sodiščem prve stopnje, kot v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vse navedeno je tudi udejanjila ter sodišče je z njenimi izjavami vzpostavilo procesno popoln dialog. Nedopustno in v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic bi bilo, da bi sedaj, ko je bila celotna sodnovarstvena pot že izčrpana, trdila, da je integralna sodna odločba ne zavezuje.