TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da stranka izdaje začasne odredbe po 3. odstavku 66. člena ZUS-1 ne more predlagati, ker gre za začasno odredbo, ki jo sodišče lahko izda po uradni dolžnosti, če ugotovi, da obstojajo pogoji, ki jih določa 32. člen ZUS-1. Zato je šteti predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe kot predlog za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1. Za izdajo začasne odredbe po tej zakonski določbi pa mora predlagatelj izkazati težko popravljivo škodo. Tudi v primeru posega v ustavne pravice težko popravljive škode mora predlagatelj začasne odredbe težko popravljivost škode zatrjevati, konkretizirati in določno opredeliti. Vsak poseg v ustavno pravico še ne pomeni sam po sebi nastanka težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 in se ta škoda pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ne predpostavlja.