TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 78/2004 z dne 24. 6. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 286/2002 z dne 10. 12. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. K 82/99 z dne 13. 2. 2002 se ne sprejme.

Izločitev dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je eno izmed sredstev, s katerimi se zagotavlja enakost orožja obeh strank v kazenskem postopku in s tem pravice iz 22., 23. in 29. člena Ustave. Ker sporne soobsojenčeve izjave niso bile izločene, temveč so bile, kot izhaja iz izpodbijanih sodb, v veliki meri podlaga za pritožnikovo obsodbo, je navedeni pritožnikov očitek razumeti kot uveljavljanje kršitev njegovih pravic iz 22., 23. in 29. člena Ustave. V tem smislu je treba preizkusiti pritožnikove navedbe, da so bile soobsojenčeve izjave pridobljene s kršitvijo pravic iz 19. in 21. člena Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi bile soobsojenčeve izjave pred preiskovalnim sodnikom pridobljene z opustitvijo pravnih jamstev iz tretjega odstavka 19. člena Ustave ali izsiljene zaradi abstinenčne krize in s tem v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena Ustave, je očitno, da z dejstvom, da so se izpodbijane sodbe oprle na te izjave, ni bila kršena pritožnikova pravica do enakosti orožij v kazenskem postopku, kot mu jo zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave. Pritožnik zatrjuje, da mu v pritožbenem postopku ni bil vročen pisni predlog državnega tožilca, ki ga je ta podal skladno z drugim odstavkom 377. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). To pa ne pomeni, da se pritožnik s tem predlogom ni mogel seznaniti ali da nanj ni mogel odgovoriti pred odločanjem Vrhovnega sodišča. Kot je ugotovilo že Vrhovno sodišče, sta bila pritožnik in njegov zagovornik obveščena o seji Višjega sodišča, vendar nanjo nista prišla, o čemer je Višje sodišče že vnaprej obvestil pritožnikov zagovornik in hkrati predlagal, naj se sejo opravi v njuni nenavzočnosti. S tem sta se pritožnik in njegov zagovornik tudi odpovedala možnosti, da se pred odločanjem Višjega sodišča seznanita s predlogom višjega državnega tožilca. Ker je bila pritožniku torej dana možnost, da se s predlogom višjega državnega tožilca seznani in se o njem izjavi, pa je to možnost opustil, je očitno, da mu niti s tem ni bila kršena pravica do enakosti orožij v kazenskem postopku, kot mu jo zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave.