TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob odločanju o pritožbah se:

I. Pritožbi zagovornikov obtoženega A. A. ugodi in se izpodbijana sodba glede kaznivega dejanja opisanega pod 2. točko izreka spremeni tako, da se

obtoženi A. A. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)

oprosti obtožbe,

da je drugače pomagal storilcu kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1, ki se preganja po uradni dolžnosti, B. B., da ga ne odkrijejo s tem,

da je 19. 3. 2016 v istih krajevnih okoliščinah, kot pod točko 1 izreka neposredno po dejanju opisanem pod točko 1 izreka, potem, ko je C. C. B. B. obvladal in ga poskušal zadržati do prihoda policije tako, da je na njem sedel, C. C. s silo svojega telesa odrinil tako, da je ta padel na tla, nato pa sta skupaj z B. B. pobegnila s kraja dejanja, s tem pa je B. B. omogočil, da je kraj neovirano zapustil in se izognil prijetju.

S čimer naj bi storil kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 282. člena KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki odpadejo na ta del sodbe, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

II. Pritožba zagovornika obtoženega B. B. se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obtoženega B. B. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je kršilo določbe tretjega odstavka 307. člena ZKP, kjer so kot formalni pogoji za sojenje obtoženca v nenavzočnosti določeni sledeči pogoji:

- obtoženec na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bil v redu povabljen,

- na glavni obravnavi je navzoč njegov zagovornik,

- obtoženec je bil pred tem že zaslišan.

Poleg formalnih pogojev pa je potrebno zadostiti tudi materialnemu pogoju, to je, da obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni nujna. Na glavni obravnavi dne 7. 4. 2018 za sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj, ker obtoženec na narok ni pristopil po svoji krivdi. Izpolnjen pa je materialnopravni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, saj je bil na tem naroku prebran le izpisek iz kazenske evidence, ta dokaz pa je bil na naslednjem naroku glavne obravnave v obtoženčevi prisotnosti ponovljen. Kršitev tretjega odstavka 307. člena ZKP pa predstavlja le bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje med glavno obravnavo in za katero bi pritožnik, v kolikor bi želel uspeti, moral utemeljiti zakaj je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar pa ni storil.

Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je obtožencu na naroku glavne obravnave dne 17. 5. 2018, potem ko je svojemu zagovorniku odvetniku D. D. odpovedal pooblastilo, istega odvetnika postavilo kot zagovornika po uradni dolžnosti, ni bilo pravilno. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da to lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev obtoženčeve pravice do obrambe. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil to zadnji narok glavne obravnave, na katerem je odvetnik D. D. podal le še obsežno končno besedo. To pa pomeni, da je zagovornik svoje delo še naprej opravljal korektno, kvalitetno in v korist obtoženca, medtem ko je bila obrazložitev obtoženca, zakaj je zagovorniku odpovedal pooblastilo, povsem posplošena. Pritožnik tudi ni z ničemer utemeljil zakaj je njegova postavitev kot zagovornika po uradni dolžnosti lahko vplivala ali je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato so tudi te pritožbene navedbe povsem neutemeljene.