TFL Vsebine / TFLGlasnik

V petnajstih letih, od leta 2003 do 2018, je bil prej veljavni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) spremenjen kar šestkrat, ker skupaj s sprejemom novega zakona pomeni spremembo vsake dve leti. Zakonodajalec drži temo sprememb tudi pri novem Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20, GZ), ki ga bomo kmalu preimenovali v stari GZ. Po dveh letih uporabe v postopku sprejema ni le novela Gradbenega zakona s predlaganimi spremembami in dopolnitvami obstoječega, ampak je predlagano toliko popravkov, da se je 10. 9. 2020 končala javna razprava in zbiranje pripomb na predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1), kar je hitro celo za slovenske razmere, kjer smo sicer navajeni na hitre spremembe. Ob ponovni zamenjavi zakona večino uporabnikov, to je projektantov, nadzornikov, izvajalcev, pa tudi investitorjev in upravnih delavcev najprej spreleti misel »ne že spet«, potem pa zajame sapo in skeptično pomisli, mogoče nam bo z novim zakonom lažje.

Pripravljalec zakona nima lahke naloge, saj je ni imel tudi pred sprejetjem GZ, ko je bila sprejeta politična odločitev; da ne spreminjamo ZGO-1, ampak pišemo novi gradbeni zakon GZ. Danes vemo, da je bilo sprejetje novega zakona preveč smel korak, kajti napisati povsem nov zakon, z nekaterimi novimi postopki, novimi pojmi, celo novo definiranimi udeleženci v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti, je bilo zahtevno. Ali bo danes naloga za zakonodajalca, predvsem pa seveda uporaba za uporabnika kaj lažja?

Sprejemanje pripomb na osnutek novega GZ-1 v času dopustov avgusta se sliši, kot da pripravljalec ni želel prejeti preveč predlogov. Rok je bil podaljšan v september in stroka je opozorila na težave, ki so pri izvajanju sedanjega GZ in tudi pri predlogu GZ-1, saj se uporabniki dobro zavedajo, da je opravljanje njihovih dejavnosti zelo odvisno od kvalitetnega zakona. Skupna prednost pri pripravi kvalitetnih sprememb je, da imamo vsi za seboj dokaj zahtevno dvoletno implementiranje GZ in ZAID in vemo, katere določbe nam povzročajo največje težave.

Ni enostavna naloga pripraviti učinkovit zakon s poenostavljenimi postopki, s katerim bo vseeno še vedno ustrezno varovana javna korist. Uporabniki bodo s svojega vidika predlagali poenostavitve. Zakon pa ne sme biti le plod posameznih interesnih skupin in kapitala, ampak mora z družbenim konsenzom na najvišji zakonodajni ravni ohraniti zaščito javnega interesa na področju, ki ga regulira. Pri projektiranju, pridobivanju gradbenih, integralnih in uporabnih dovoljenih, pri gradnji in pri uporabi objektov mora biti zagotovljena varnost, uporabnost, učinkovitost in kakovost objektov. Hkrati pa je treba zaščititi okolje, naravo, vode, kulturno dediščino in značilnosti slovenskih krajin. Ne samo stroka, tudi država za vzpodbujanje gospodarstva potrebuje učinkovit in uravnotežen zakon med javno in zasebno koristjo. Ker je prva med javno koristjo zagotavljanje bistvene zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti, bom pregledala predlog GZ-1 s tega vidika.

Predlog GZ-1 ne predstavlja povsem novega zakona. Zaradi preglednosti za uporabnike, ki so se že navadili na oštevilčenje členov in strukturo zdaj veljavnega GZ, se oštevilčenje členov ohranja. Večina členov se znotraj istega oštevilčenja popravlja, dopolnjuje in pojasnjuje. V nekaterih primerih, kot pri izvajalcu, se preobsežni 14. člen razdrobi na dodatne člene, označene od 14.a člen do 14.d, kar povečuje preglednost. Torej, predlog GZ-1 le ni povsem nov zakon, ampak le dokaj obsežno popravljena verzija GZ. V zakonodajni postopek se pošilja kot nov zakon, ker bi bil čistopis popravkov obstoječega GZ preobsežen. Pripravljalec, Ministrstvo za okolje in prostor, je za javno razpravo pripravil gradivo v obliki »sledi spremembam« popravkov in dopolnitev veljavnega GZ, s čimer je zagotovljena enostavna primerjava GZ in predloga GZ-1.

Manjša rekonstrukcija

Predlagana rešitev v predlogu Gradbenega zakona, ki vpliva na varnost objekta in izpolnjevanje bistvenih zahtev, je, da država s svojih pleč prelaga še nekaj svoje pristojnosti z javnopravnega področja na civilnopravno področje. Predlagano je, da bo lastnik lahko z izvedbo manjše rekonstrukcije posegel v objekt brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Mogoča bi bila zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja (zamenjava strehe v istih gabaritih), večji preboji (za izdelavo vrat, oken, prehodov med sobama), dograditev odprtih stopnišč, dograditev ali vgraditev dvigal, manjših nadstreškov (do 20 m² ob objektu);ter zamenjava in dograditev drugih posamičnih elementov (npr. večjih frčad). Pred izvedbo teh del bo potrebna prijava začetka gradnje, kateri mora biti za poseg v konstrukcijo priložena izjava pooblaščenega inženirja, za posege v zunanjost objekta, to je v fasado ali streho, pa tudi izjava pooblaščenega arhitekta, da dela niso v nasprotju z določbami občinskih prostorskih predpisov. Za vse navedene primere je sedaj potrebno gradbeno dovoljenje. Predlagana je ureditev, ki bi preprečila marsikateri nelegalen poseg v stavbo, kot se dogajajo sedaj; preboji iz kuhinje v dnevno sobo, izdelava frčad, zamenjava streh v celoti. Rešitev, ki ji bodo ploskali vsi lastniki stavb, saj bi jim bila olajšana izboljšava kvalitete stavb z uporabnega vidika, prinaša veliko nevarnost za mehansko odpornost in stabilnost objektov.

Zavedati se je treba, da pišemo evropske zakone, kjer je navada in usmerjenost državljanov k spoštovanju predpisov. Slovenci pa smo se po avstroogrski vladavini v skupnem bivanju na Balkanu navadili na balkanski način razmišljanja, kako »nadmudriti« oblast. Prva objektivna težava je v projektu izvedenih del (PID) obstoječe stavbe, kadar ta sploh obstaja. Pogosto PID ne izkazuje dejanskega stanja objekta, ampak stanje objekta, kakršno bi moralo biti, saj je PID izdelal projektant, ki mogoče ni dobil vseh dejanskih podatkov o objektu ali pa je celo poznal dejansko stanje, ki ni bilo skladno s predpisi, in je izdelal PID objekta, kot bi moral biti in ne kakršen je, saj projektant odgovarja za vsebino projekta.

Če ne razpolagamo z ustreznim PID, je težava, da le s strokovnim zunanjim pregledom pred posegom ni mogoče natančno ugotoviti dejanskega stanja brez uporabe specializiranih metod (ultrazvok, vzorčenje itd), kar se uporablja vedno premalokrat. Kaj pa, če objekt ni bil skrbno pregledan?

Grožnja s kazensko in odškodninsko odgovornostjo je v dveh letih predvsem pooblaščene inženirje že zelo napeljala k odgovornemu podpisovanju izjav. Kako pa bi bilo s podpisovanjem izjav pooblaščenega inženirja za posege v konstrukcijo in pooblaščenega arhitekta za posege v zunanjost objekta? Te izjave ne zapadejo pod zgoraj zapisano grožnjo. Obeta se recesija, posegi v objekte bodo pogostejši kot novogradnje. Naročnik je kralj. Kako skrbno pretehtane bodo zahtevane izjave? Kdo bo opravljal nadzor - ne nad izjavami, ampak dejansko izvedbo? Namen predloga GZ-1 je dober, utemeljeno se bojim realizacije. Skrbi me čut za odgovornost vpletenih, to je lastnikov in pooblaščenih oseb. Ali se zavedajo, da z deli ne smejo biti poslabšane bistvene zahteve objekta, ki že pred posegom večinoma ne izpolnjujejo danes veljavnih zahtev stabilnosti, požarne varnosti in drugih. Določba 15. člena predpisuje, da se mora s posegom zagotoviti višje, danes veljavne predpisane zahteve. Pa je to res? Že s preprosto izolacijo fasade povečamo obtežbo na objektu in z nestrokovno uporabo materialov povečamo tudi požarno nevarnost. Z vsakim nekontroliranim posegom bistvene zahteve objekta poslabšujemo. Navada, katere posledice upajmo ne bodo vidne po kakšnem močnejšem potresu. Posebej določene odgovornosti glede teh izjav ni predvidenih.

Od vsega je najbolj skrb vzbujajoča realizacija manjše rekonstrukcije. Predpisana je samo izjava pred začetkom gradnje, ni pa predviden projekt za izvedbo (PZI), nadzor in dokazovanje izvedenih del. Slovenska realnost bo: imamo super izjavo pooblaščene osebe pred začetkom gradnje, na koncu lepo fasado, vmes pa »kar bo pa bo«.

Še največ težav, skritih pred vsemi, je lahko pričakovati v večstanovanjskih objektih. Ali ima pravico pooblaščeni inženir pridobiti podatke iz vseh predhodnih prijav začetka gradnje na enem objektu o vseh že izvedenih konstrukcijskih posegih v stavbi? Če jih bo dobil, ali jih bo upošteval pri preveritvi še enega nameravanega posega? Ali se bodo konstrukcije notranjih sten v visokih večstanovanjskih stavbah spreminjale v švicarski sir z luknjami?

Vodja del arhitekt, vodja gradnje, vodja gradbišča

Na varnost objektov zelo vpliva tudi vodenje gradnje. V prvi vrsti je v predlogu GZ-1 zapisano, da je vodja del lahko pooblaščeni arhitekt, v nadaljevanju pa tudi pooblaščen inženir, diplomiran inženir ali inženir tehnične smeri s področja graditve objektov, mojster ali delovodja. Vsak vodja del mora biti vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Sloveniji ali Gospodarski zbornici Slovenije. V obrazložitvi člena je zapisano, da se z določitvijo arhitekta za vodjo gradnje odpravlja neenakost obravnave. V predlogu GZ-1 ni predlaganih sprememb glede načina določitve vodje del. Za vodjo del določi izvajalec osebo, ki je pri njem zaposlena. S spremembo GZ v Uradnem listu št. 65/2020 iz meseca maja je bilo prehodno obdobje pogoja zaposlitve pri izvajalcu podaljšano še za dve leti. Torej mora izvajalec za vodenje del določiti tisto osebo, ki glede na vrsto del prevladuje. Glavno vprašanje je, katere so vrste del in katera vrsta pri določenem objektu prevladuje. Vrste del najdemo v vsakem popisu del, to so zemeljska, betonska, opažerska, armaturna, zidarska, strojne, elektro in druge vrste inštalacij, fasaderska, vgradnje stavbnega pohištva ter razna obrtniška in zaključna dela. Nadalje odgovor o vrstah del najdemo tudi v 4. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17), ki določa poklicne naloge; za pooblaščenega arhitekta je to arhitekturno projektiranje, za pooblaščene inženirje pa na primer gradbeno-tehnično projektiranje, področje elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva. Med poklicne naloge sodi tudi nadzor, ne pa vodenje gradnje. Za vodenje katerih vrst del bi torej lahko določili arhitekta? Dejansko ni nobene vrste del, ki bi jim lahko rekli arhitekturna dela, mogoče so to znotraj posameznih vrst del posamezna področja, kot je določevanje barve, izbira raznih zaključnih materialov. Torej arhitekt kljub omogočanju vodenja del pri nobeni vrsti del ne prevladuje. Še najbližje bi bilo vodenje del pri urejanju krajine, vendar predlog zakona ne predvideva, da bi vodenje del bil lahko poklic tudi za krajinskega arhitekta.

Kakšne pa so danes predpisane naloge vodje del?

Vodja del svojemu izvajalcu odgovarja za:

• skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, PZI za svoja dela,
• skladnost izvedenih del s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve (stabilnost, požarna varnost, varnost objektov, energetska učinkovitost itd),
• skladnost s predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Vodilni izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo ali pretežni del gradnje (na primer hiša s streho), mora za vodenje del imenovati vodjo del, ki izpolnjuje pogoje za vodenje gradnje in je vpisan v imeniku IZS.

Vodja gradnje vodilnemu izvajalcu pri gradnji odgovarja za:

• uskladitev del vseh izvajalcev na gradbišču,
• za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, PZI
• skladnost s predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču in
• vodi gradbišče, koordinira vse izvajalce na gradbišču.

V predlogu GZ-1 je novo oblikovano besedilo glede obveznosti vodje del, vendar vsebinsko gledano ni velike spremembe, saj s podpisano izjavo vodja del zagotavlja, da so izpolnjene bistvene zahteve in da je objekt dokončan. Upam, da se ne bodo pojavljale dileme, ali mora biti objekt dokončan v skladu s PZI v tistih delih, ki ne vplivajo na bistvene spremembe.

Vodja del po predlogu GZ-1:

• vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje,
• poda izjavo o dokončanju gradnje in
• podpiše dokazilo o zanesljivosti objekta.

Za vodenje celotnega objekta ali pretežnega dela gradnje je predvideno novo poimenovanje - namesto vodje gradnje je predlagano vodja gradbišča, bistvena sprememba pa je, da izmed vodij del vodjo gradbišča imenuje investitor. Določba, ki nas za en korak vrača v ZGO-1. Predlagam, da storimo še en korak, to je, da omogočimo investitorju, da za vodjo gradbišča izbere katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodenje.

Vodja gradbišča po predlogu GZ-1:

• odgovarja za usklajevanje del vseh izvajalcev in
• vodi gradbišče.

Čeprav je predlagano, da je vodja del lahko arhitekt, pa ni predvideno, da bi lahko bil arhitekt tudi vodja gradbišča.

Glede vodenja del po veljavnem zakonu in tudi v predlogu novega zakona pogrešamo določbo, s katero bi bilo opredeljeno izvajanje več izvajalcev in s tem tudi več vodij del, kar je danes vsakodnevna realnost. Menim, da mora vsak izvajalec in podizvajalec na gradbišču, ki vpliva na bistveno zahtevo, imeti svojega vodjo del, ki tudi podpiše svojo izjavo, čeprav se upravni organ v dokazilu o zanesljivosti zadovolji tudi z eno samo izjavo. Glede na zgoraj napisane vrste del je jasno, da en vodja del, ki je strokovnjak le enega področja, ne more podati izjave tudi za ostale vrste del, zato mora vsak vodja del podati izjavo o izpolnjevanju bistvenih zahtev s svojega področja dela.

Omilitev pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe

Za pridobitev uporabnega dovoljenja je predlagana le izjava nadzornika namesto dokazila o zanesljivosti. Ponovno aplavz sodelujočih. Upravičeno?

Z vidika varnosti objektov ne, ker mogoče ne bo opravljenih potrebnih meritev in bodo vgrajeni necertificirani proizvodi.

Tehnični pregledi za manj zahtevne objekte

Pravijo, da papir prenese vse. Po GZ se pridobi uporabno dovoljenje za manj zahtevne objekte do 2.000 m² oziroma 4.000 m² samo na podlagi pisne dokumentacije. Tudi predlog GZ-1 ne predvideva spremembe. Zaradi zagotavljanja varnosti objektov bi bilo smiselno vrniti tehnične preglede pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja tudi za manj zahtevne objekte, razen za enostanovanjske stavbe.

Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter varnosti okolice

Izvajalci po gradbeni zakonodaji skrbijo in odgovarjajo za ne/varnost objekta, ki ga gradijo. Zato menim, da bi morale biti vse določbe, ki se tičejo zagotavljanja zdravja in varnosti delavcev, mimoidočih in okolice izločene iz gradbene zakonodaje in usklajeno s sedaj veljavnimi poimenovanji predpisane le na enem mestu, to je v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1), izdani na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Nepotrebno podvajanje ne prispeva k jasnim odgovornostim s področja varnosti zdravja.

Za zaključek

Želim, da bo GZ-1 rezultat skrbnega tehtanja med javno in zasebno koristjo, tako da bo udeležencem omogočal učinkovito graditev in zagotavljal potrebno mero varnosti objektov.