TFL Vsebine / TFLGlasnik

Prejšnji petek, 1. aprila 2022, je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič gostil odbor Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije. Srečanje je potekalo v prostorih Vrhovnega sodišča RS, njegova glavna tematika pa je bila namenjena izmenjavi stališč in praks v povezavi z vsebinskim oblikovanjem sodnih odločb. Med udeleženci je bila tudi naša sogovornica ga. Bettina Limperg, predsednica Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije in predsednica Nemškega zveznega sodišča.

TFL Glasnik:
Nam lahko na kratko predstavite vlogo Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije in njene trenutne projekte?

Bettina Limperg:
Mrežo sestavlja 27 članov, tj. 27 predsednikov evropskih vrhovnih sodišč. V okviru mreže se predsedniki redno srečujemo - osebno in tudi prek spleta. Razpravljamo o vprašanjih skupnega interesa, izmenjujemo mnenja o razvoju sodstva in delimo različne informacije. Med temami, ki jih obravnavamo je tudi neodvisnost sodstva, načelo vladavine prava, v zadnjem času pa tudi vpliv pandemije Covid-19 na sodstvo po Evropi. Ponovno se bomo sestali maja v Stockholmu, kjer bomo razpravljali o pomenu odprtih podatkov in umetni inteligenci, ter oktobra, ko bomo govorili o tem, kako lahko vrhovna sodišča prispevajo k zaupanju javnosti v sodstvo, o sodniški etiki, disciplinskih postopkih in odgovornosti sodnikov. Mreža na svojem portalu omogoča dostop do nacionalnih zbirk sodne prakse, poleg tega pa izvaja tudi program izmenjave, preko katerega člani izmenjujejo izkušnje s tujimi kolegi, ki imajo podobne pristojnosti.

TFL Glasnik:
Katere teme ste izpostavili na tokratnem srečanju v Ljubljani?

Bettina Limperg:
Upravni odbor mreže se je v petek odzval prijaznemu povabilu predsednika Damijana Florjančiča in se sestal v prelepi Ljubljani. Dogovorili smo se, kako bodo organizirani prihodnji kolokviji, pripravili smo program prizadevanj v prihodnosti in govorili o razmerah v Ukrajini. Imeli smo tudi zelo plodno razpravo o argumentaciji sodb vrhovnih sodišč, ki jo je pripravilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To je dober primer splošne pripravljenosti članov mreže, da se učijo iz izkušenj svojih evropskih kolegov in iščejo navdih zunaj meja svoje jurisdikcije.

TFL Glasnik:
S predsedniki ste si zagotovo izmenjali tudi stališča o aktualnih izzivih v povezavi z delom sodišč v Evropski uniji. Bi lahko izpostavili kakšnega?

Bettina Limperg:
Eden od velikih izzivov vrhovnih sodišč Evropske unije je ohraniti in okrepiti zaupanje javnosti v sodstvo. To je odvisno predvsem od vsakodnevnega dela neodvisnih sodnikov, ki spoštujejo pravo, pravočasno odločajo v skladu z načelom pravne varnosti in vsaki osebi zagotovijo pravico do zaslišanja pred sprejetjem odločitve, ki bi jo lahko prizadela. Neodvisnost sodstva je nujna za ohranjanje pravne države, ki je eden izmed temeljev evropskega združevanja. Neodvisnost sodstva je tudi jamstvo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v demokratični družbi. Naloga vseh predsednikov vrhovnih sodišč je okrepiti medsebojno zaupanje in zaščititi neodvisnost sodstva, tudi pred nezakonitim zatiranjem kritičnih mnenj sodstva s strani vlad. Seveda se zaupanje javnosti povečuje tudi, če sodbe vrhovnih sodišč zagotavljajo visoko raven kakovosti argumentacije. Prav zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na današnjem srečanju sprožilo pomembno razpravo o vsebinskem oblikovanju sodnih odločb.

TFL Glasnik:
Kakšni so bili zaključki petkovega srečanja? Nam lahko zaupate, na katerih področjih sodne sisteme v prihodnje čakajo največje spremembe oziroma prilagoditve?

Bettina Limperg:
Najprej bi rada pohvalila Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je res odlično organiziralo naše srečanje. To je bilo prvo osebno srečanje od začetka pandemije leta 2020. Oseben stik pa je zelo pomemben, saj osebna srečanja med sodniki iz različnih držav članic krepijo medsebojno zaupanje in spoštovanje.

V svetu, ki postaja vedno bolj zapleten in se - kot je prepričljivo pokazala pandemija Covid-19 - sooča z vedno novimi izzivi, je pravosodno sodelovanje v Evropi ključnega pomena. Še nikoli ni bilo tako pomembno, da ostanemo v stiku in se z izzivi spopademo skupaj. Zelo zanimivo je na primer izvedeti, kako vrhovna sodišča različnih držav članic spodbujajo digitalizacijo svojih sodišč ter tehtajo priložnosti in tveganja umetne inteligence. Zaradi pandemije Covid-19 se je v nekaterih državah, kjer to dovoljujejo nacionalne postopkovne določbe, znatno povečalo število video obravnav. Prav tako so številne države članice omogočile oddajo elektronskih vlog in elektronsko sledenje spisom. Zanimivo je tudi videti, kako se interne delovne prakse vrhovnih sodišč izboljšujejo z vse večjo dostopnostjo podatkov in uporabo umetne inteligence. Kljub temu bo potrebno o prednostih in slabostih uporabe umetne inteligence pri sodnem odločanju v prihodnosti še razpravljati.

TFL Glasnik:
Omenili ste tudi diskusijo o trenutni situaciji v Ukrajini. Nam lahko zaupate kaj več?

Bettina Limperg:
Trenutne razmere v Ukrajini so bile ena glavnih tem petkovega srečanja. Člani mreže smo soglasno obsodili neupravičeno rusko agresijo. Ko se je vojna začela, smo takoj izrazili globoko solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in njegovim sodstvom. Javno smo pozvali vse države članice EU in institucije EU, naj uporabijo vsa sredstva in vire za odpravo krivic v Ukrajini. Mreža in njeni člani še vedno vzdržujemo aktivne stike z ukrajinskim vrhovnim sodiščem. Nenehno si prizadevamo pridobiti najnovejše informacije o izjemno težkih razmerah v tej državi, sodelujemo pa tudi z drugimi evropskimi pravosodnimi mrežami. Odbor je v petek razpravljal o nadaljnjih pobudah za pomoč ukrajinskim kolegom in njihovim družinam. Prepričana sem, da se tudi v tem pogledu v evropskem pravosodnem sodelovanju skriva veliko potenciala.