TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu s p r e m e n i tako, da glasi: "1.Tožena stranka je dolžna notarsko overiti podpis svoje zakonite ali pooblaščene osebe na pismeni kupoprodajni pogodbi št. 13/91 z dne 24.12.1991, s katero je tožena stranka kot prodajalec v smislu določil Stanovanjskega zakona prodala tožnici M. P. kot kupki stanovanje št. 10, v prvem nadstropju stanovanjskega bloka, parc. št. x, vl. št. y, k.o. L., prav tako je dolžna toženka po izvršitvi navedenih dejanj tožnici izročiti en izvod te pisne kupoprodajne pogodbe z notarsko overjenim podpisom svoje za to prodajo zakonito določene osebe in z uradnim zaznamkom upravno-finančnega organa o izvršenem plačilu prometnega davka, vse v 15 dneh, da se bo lahko na podlagi te kupne pogodbe v zemljiški knjigi vknjižila lastninska pravica na ime tožnice, ker se bo sicer taka vknjižba izvršila na podlagi že podpisane kupne pogodbe in te pravnomočne sodbe. 2.Tožena stranka je dolžna izpolniti obveznost iz 1. točke izreka takrat, ko ji bo tožeča stranka plačala 1.293,69 EUR v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju LB Pomurske banke Murska Sobota na dan plačila. 3.Vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške." V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem obsodilnem delu in zavrnilnem delu po nasprotni tožbi p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

 

Ob dejstvu, da predmetna pogodba ni razdrta je treba uporabiti pravilo o sočasni izpolnitvi po 122. členu ZOR. V drugem odstavku citiranega določila je določeno, da sodišče v primeru, ko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, sodišče prvi stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Prvo sodišče je ob tem, ko je sicer pravilno štelo, da so nasprotni tožbeni zahtevki zastarali, spregledalo, da je ne glede na kasnejšo izjavo tožeče stranke na glavni obravnavi dne 7.10.1993, da v zvezi z dolgovanim plačilom ne vlaga nasprotne tožbe, še vedno glede zahtevanega plačila valutne razlike bil podan ugovor sočasne izpolnitve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obveznost overitve pogodbe ob sočasni obveznosti tožnice, da tudi sama poravna še dolgovano kupnino v nespornem znesku 1.293,69 EUR kot znaša preračun dolgovanih 2529,64 DEM na dan uveljavitve EUR (1.1.2002).