Portal TFL
Ali je moč sodno legalizirati »izkoriščanje« prostitucije v Sloveniji?
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
Jože Levašič, okrožni državni tožilec svétnik na Specializiranem državnem tožilstvu Republike SlovenijeDatum
10.11.2020
Rubrika
Članki
Vir
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Volja zakonodajalca Republike Slovenije in vsebina pojma »izkoriščanja« prostitucije se vse od leta 2003 dalje, ko je bila določena delna dekriminalizacija izvajalcev prostitucije (Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM-B)) ter je bilo v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-B) kot kaznivo dejanje opredeljeno kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, ki je združilo prejšnji kaznivi dejanji zvodništva in posredovanja pri prostituciji, nista v ničemer spremenila. Ves čas je bil določeno, da kdor »zaradi izkoriščanja« sodeluje pri prostituciji druge osebe, se kaznuje. Najbolj pogosti obliki izkoriščanja prostitucije sta zvodništvo in izkoriščanje v bordelu, ko zvodnik in izkoriščevalec prejmeta zaslužek zaradi prostitucije izvajalca prostitucije.
BESEDILO
Volja zakonodajalca Republike Slovenije in vsebina pojma »izkoriščanja« prostitucije se vse od leta 2003 dalje, ko je bila določena delna dekriminalizacija izvajalcev prostitucije (Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM-B)) ter je bilo v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-B) kot kaznivo dejanje opredeljeno kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, ki je združilo prejšnji kaznivi dejanji zvodništva in posredovanja pri prostituciji, nista v ničemer spremenila. Ves čas je bil določeno, da kdor »zaradi izkoriščanja« sodeluje pri prostituciji druge osebe, se kaznuje. Najbolj pogosti obliki izkoriščanja prostitucije sta zvodništvo in izkoriščanje v bordelu, ko zvodnik in izkoriščevalec prejmeta zaslužek zaradi prostitucije izvajalca prostitucije.
V letu 2019 je bil izdan Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1),[1] kjer dr. Katja Filipčič komentira kaznivo dejanje po 175. členu KZ-1. Komentatorka zakonski znak »izkoriščanja« opredeli kot »normativni zakonski znak vrednostne narave«. Od sodne prakse pričakuje, da ta napolni omenjeni znak kaznivega dejanja. Sodišča naj pri tem znaku tehtajo bolj ali manj (ne)sorazmerno oziroma izkoriščevalsko delitev dohodka med izvajalcem prostitucije ter izkoriščevalcem prostitucije ter kumulativno tudi omejevanje osebne svobode izvajalca prostitucije ali kakšne druge sorodne oblike uporabe (pri)sile.
V istem letu je bil v reviji Pravnik objavljen članek z naslovom »Izkoriščanje kot izrecen del biti ob prostitucijskih kaznivih dejanj v sodobnem primerjalnem pravu«, kjer avtorja dr. Miha Šošić in dr. Damjan Korošec tudi z argumentom zgleda na dve drugi državi usmerjata pristojne v slovenskem pravosodju, naj zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije ne širijo na podlagi morebitnega moralističnega gledanja na pojav prostitucije in da naj pri tem izhajajo tudi iz avtonomije posameznika, tj. svobodne volje izvajalca prostitucije.
V letu 2020 so sodniki v dveh sodbah Višjih sodišč v Ljubljani, ki sta obravnavali kaznivi dejanji zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi, sledili tem avtorjem. V obravnavanih primerih so izkoriščevalci prostitucije pri kaznivem dejanju organizirali prostitucijo, pridobili izvajalce prostitucije, omogočili koristnikom prostitucije spolna dejanja ter izvajalcem prostitucije odvzeli del denarja, ki so ga za spolna dejanja plačevali koristniki prostitucije. Ker pa ni bilo nesorazmerne delitve in omejevanja osebne svobode, izkoriščevalci po mnenju sodišč niso storili kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.
Glede na temeljne metode razlage prava, načelo zakonitosti, standarde iz mednarodnih konvencij, tudi prava EU in mednarodnih priporočil v zvezi s prepletanjem zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi, ter glede na poenostavljeno gledanje na ustavno varovano avtonomijo izvajalcev prostitucije, kot državni tožilec v teh sodbah, ki sicer še ne prevladujejo v sodni praksi, ter v omenjenih znanstvenih komentarjih prepoznavam protiustavno (sodno) legalizacijo izkoriščanja prostitucije.[2] Menim, da ta pot ni prava in da je treba varovati temeljne postulate pravne države, vključno z varovanjem najranljivejših skupin.
[1] Damjan Korošec, Katja Filipčič in Stojan Zdolšek: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Strokovni koordinator: Boštjan Koritnik. Prva knjiga. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, str. 1074–1083.
[2] Več v Jože Levašič: Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja in načelo zakonitosti v kazenskem pravu, v: Pravnik, št. 7-8/2020.