TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ugotovi se, da je tožena stranka delno umaknila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje (zoper I. in III. točko izreka).

II. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka) potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna iz naslova povrnitve pravdnih stroškov pritožbenega postopka (tožene stranke) v roku 15 dni od prejema odločbe plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu IBAN SI56 0000, sklic SI 00 000, koda namena: GOVT, namen: brezplačna pravna pomoč, znesek 559,98 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Pritožnik dvomi o pravilnosti ugotovitve, da toženka ni bila sposobna oblikovati pravnoposlovne volje. Dvom izraža s trditvami, da ob sklenitvi posojilne pogodbe pri notarju ni bilo mogoče zaznati, da toženka ne razume posledic s pogodbo prevzetega bremena, in da je bila toženki poslovna sposobnost odvzeta šele po sklenitvi posojilne pogodbe. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je posojilna pogodba nična, pritožnikov dvom ne more biti (več) utemeljen. Poleg tega pritožnik v tej pravdi ne uveljavlja izpolnitvenega zahtevka (veljavna pogodbena podlaga je pogoj za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka).

Za zahtevke iz ničnih pogodb se uporabljajo pravila vračanja, ki veljajo za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve. Obveznost plačila zamudnih obresti v primeru vračanja neupravičeno pridobljenega ureja 193. člen OZ, ki razlikuje med položajem poštenega in nepoštenega pridobitelja (prvi je dolžan plačati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe, drugi pa od dneva pridobitve). Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da toženke glede na razlog ugotovljene ničnosti posojilne pogodbe ni mogoče šteti za nepošteno pridobiteljico.