TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člena 152 in 156a Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) sta v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti je posameznikom zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe iz 156.a člena Zakona o graditvi objektov zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu; vložitev predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena Zakona o graditvi objektov, vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena Zakona o graditvi objektov in vložitev tožbe na Upravno sodišče zadržijo izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve gradnje. Izvršba se sme odložiti večkrat.   Člen 2 Zakona o dopolnitvi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/13) se razveljavi.

Pravica do spoštovanja doma kot pravica do nemotenega domovanja na določenem prostoru varuje družbene in čustvene vezi posameznika do prostora, ki ga šteje za svoj dom. Družbena identiteta posameznika, ki je povezana z občutkom pripadnosti določenemu prostoru, je del prostorskega vidika zasebnosti. Zato je posameznik pred ukrepi, ki pomenijo poseg v pravico do spoštovanja doma, varovan v okviru pravice iz prvega odstavka 36. člena Ustave.   Pravica do spoštovanja doma fizični osebi v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren. V primerih odstranitve objekta, v katerem fizična oseba domuje, pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave varuje tudi fizični obstoj prostora (objekta) kot takega.   Pravica do spoštovanja doma pri inšpekcijskih ukrepih zaradi nelegalne gradnje ne pomeni, da mora država v primeru, ko bi odstranitev konkretnega objekta nesorazmerno posegla v pravico do spoštovanja doma, takšen objekt zgolj iz tega razloga legalizirati. Pravica do spoštovanja doma ne pomeni, da je država vselej dolžna fizičnim osebam zagotoviti nadomestno prebivališče. Izvrševanje pravice do spoštovanja doma ne vpliva na stvarnopravne in obligacijskopravne pravice.   Izguba doma je najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma. Zakonska ureditev prisilne izvršitve odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru prvega odstavka 36. člena Ustave.   V prvem delu drugega odstavka 36. člena Ustave so določeni posebni pogoji za dopustnost posega v pravico do spoštovanja doma. Odstranitev objekta, ki posamezniku pomeni dom, je dopustna zgolj na podlagi predhodne sodne odločbe.   Zakonska ureditev, ki ne zagotavlja predhodne sodne presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma, nedopustno posega v to pravico. Ker ureditev inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje ne zagotavlja, da bi poseg v pravico do spoštovanja doma temeljil na predhodni sodni odločbi, sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov v neskladju s prvim odstavkom 36. člena Ustave.   Zakonska ureditev, ki ne zagotavlja vsem inšpekcijskim zavezancem predhodnega sodnega varstva pravice do spoštovanja doma, pomeni nesorazmeren poseg v pravico do spoštovanja doma.