TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Druga tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 565,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Šele po izdaji mnenja (ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo) je druga tožena stranka ugovarjala, da M.G. ni sodni izvedenec, ampak le sodni cenilec, zato ne bi smel biti imenovan za izvedenca in njegovo mnenje nima teže izvedenskega mnenja ter se ne more uporabiti kot dokaz. Pritožba z vztrajanjem pri tem stališču (ki mu tudi sodišče prve stopnje ni sledilo) ne more uspeti. Prvič, ker je seznam sodnih izvedencev objavljen na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in bi na dejstvo, da M.G. ni v seznamu sodnih izvedencev lahko druga tožena stranka opozorila že ob prejemu sklepa o njegovi postavitvi za izvedenca; kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje pa mora stranka, skladno s prvim odstavkom 286. b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je to mogoče. In drugič, drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ker je ta določba le instrukcijska, sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je M.G. ustrezno strokovno usposobljen (po izobrazbi je inženir gradbeništva, ima opravljen strokovni izpit in pooblastilo za odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo gradbišča za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, ima večletne izkušnje v gradbeništvu, za sodišča je izdelal preko 40 cenilnih mnenj, pri čemer je šlo za naloge, ki so od njega zahtevali tudi raziskavo stvari), ni pa sporno, da je kot sodni cenilec imenovan, med drugim, za področje gradbeništvo – komunala.