TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VDSS Sodba Pdp 41/2024 - dokazni predlog za zaslišanje priče - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga - nadomestilo plače - neupravičena odsotnost z dela - višina plač...
SODIŠČE
Višje delovno in socialno sodišče
ODDELEK (*)
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
DATUM ODLOČBE (*)
15.5.2024
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VDSS Sodba Pdp 41/2024
INTERNA OZNAKA (*)
VDS00076946
SENAT, SODNIK
Katarina Rajgelj (preds.), Helena Papež (poroč.), mag. Klavdija Ana Magič
INSTITUT VSRS
dokazni predlog za zaslišanje priče - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga - nadomestilo plače - neupravičena odsotnost z dela - višina plače - dogovor o plači
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov dokazni predlog z zaslišanjem priče. Tožnik je bil skladno z 236. členom ZPP dolžan navesti tudi prebivališče oziroma zaposlitev predlagane priče, česar se je očitno zavedal, saj je navedel, da bo njen naslov sporočil naknadno. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo tožnika še posebej pozivati k sporočitvi naslova priče.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja tega dogovora ni dokazal. Nenazadnje ga ni potrdil niti z lastno izpovedbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo trditvam toženke in izpovedbi njenega zakonitega zastopnika o višini plače kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in kot izhaja iz plačilnih list.
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače namreč ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo, razen v izjemoma zakonsko navedenih primerih, ko je delavec upravičen do nadomestila plače.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja tega dogovora ni dokazal. Nenazadnje ga ni potrdil niti z lastno izpovedbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo trditvam toženke in izpovedbi njenega zakonitega zastopnika o višini plače kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in kot izhaja iz plačilnih list.
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače namreč ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo, razen v izjemoma zakonsko navedenih primerih, ko je delavec upravičen do nadomestila plače.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.