TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v točkah I, II, III in V izreka spremeni tako, da se glasi:

„I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se nezakonitost sklepa Sekretariata Ministrstva za zdravje, št. ... z dne 24. 5. 2018 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. ... z dne 20. 6. 2018 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 13. 1. 2017 tožeči stranki, zaposleni na delovnem mestu št. ... - podsekretar v Sektorju A. v Direktoratu B. na Ministrstvu za zdravje.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni povabiti nazaj na delo in jo brez prekinitve od 1. 9. 2018 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja ter zagotoviti priznanje delovne dobe z vpisom v matično evidenco delavca pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za čas od 1. 9. 2018 obračunati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 2.255,16 EUR, pri čemer se opisani znesek zmanjša za mesec september 2018 za znesek 892,50 EUR bruto, ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim institucijam, tožeči stranki izplačati neto znesek, pri čemer se neto znesek za čas od 1. 10. 2018 zmanjša za neto znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga je prejemala tožnica, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače do plačila, ter ji priznati, obračunati in izplačati vse ostale pravice iz dela in po delu.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni obračunati tožeči stranki iz naslova premalo izplačanih plač od 24. 5. 2018 do 4. 7. 2018 za

- mesec maj 2018 razliko v bruto znesku 266,68 EUR,

- mesec junij 2018 razliko v bruto znesku 1.127,60 EUR,

- mesec julij 2018 razliko v bruto znesku 153,76 EUR,

ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Ponareditev podpisa nadrejenega delavca v času odsotnosti pomeni po svoji naravi takšno ravnanje, ki poruši zaupanje delodajalca do delavca, da takšnih ravnanj ne bo ponovil. Delodajalec, državni organ, mora namreč zaupati, da javni uslužbenec v času odsotnosti nadrejenega javnega uslužbenca ne bo zlorabil te odsotnosti tako, da bo „saniral“ svoje napake pri delu na način, da bo ponaredil podpis nadrejenega ter s tem povzročil pravni položaj, ko o pravicah strank v upravnem postopku odloči oseba, ki za to nima pooblastila. Tožena stranka je namreč dolžna v upravnem postopku izdajati upravne akte in dosledno upoštevati načelo zakonitosti. Glede na to, da je tožena stranka tožnici očitala tudi kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, je tožnica s svojim ravnanjem kršila tudi 10. člen ZJU, ki javnemu uslužbencu nalaga dolžnost častnega ravnanja pri izvrševanju javnih nalog v skladu s pravili poklicne etike.