TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

Dne 22. 10. 2020 je pričela veljati novela Zakona o trgovini^[1] (ZT-1), ki določa, da prodajalne ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več poslovati. Izjema so prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih, pristaniščih in letališčih ter v bolnišnicah in hotelih ter tudi druge manjše prodajalne, če bodo v njih ob nedeljah in na dela proste dni stregli kupcem lastniki sami (oziroma zakoniti zastopniki in prokuristi) ob pomoči študentov in upokojencev.^[2]

Sprememba ZT-1 je razdelila slovensko strokovno, politično pa tudi laično javnost in dvignila nemalo prahu, saj je bila sprejeta ravno v času, ko je trgovinski sektor počasi pričel »okrevati« po spomladanskem skoraj popolnem zaprtju prodajaln zaradi epidemije COVID-19, pri čemer pa so bili na obzorju že novi ukrepi, kot posledica »drugega vala« epidemije, ki so znova močno posegli v obratovanje (večine) prodajaln.

2. Ureditev obratovalnega časa prodajaln v preteklosti

Vprašanje, ali naj bodo prodajalne ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, buri slovensko javnost že desetletja. V nadaljevanju na kratko povzemava najpomembnejše mejnike v zvezi s tem vprašanjem:

• 1993 – je bil sprejet Zakon o trgovini, ki je določal, da so prodajalne ob nedeljah zaprte;
• 2001 –je Ustavno sodišče RS^[3] presodilo, da določba tedaj veljavnega Zakona o trgovini, ki je urejala obratovalni čas prodajaln, ni skladna z Ustavo RS (ugotovljeno je bilo neskladje z načelom legalitete; neustavno je, da merila za določitev urnika obratovalnega časa predpisuje pristojni minister);
• 2002 – je bila sprejeta sprememba Zakona o trgovini, po kateri je trgovec sam določal obratovalni čas prodajaln od ponedeljka do sobote. V nedeljo pa so lahko prodajalne obratovale, če so s tem soglašali zaposleni;
• 2003 – je bil izveden posvetovalni referendum, udeleženci so odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da so prodajalne odprte največ deset nedelj na leto, razen bencinskih servisov (…)?« Referenduma se je udeležilo zgolj 27,5 % volivcev (nizka udeležba), pri čemer jih je 57,5 % je podprlo omejitev delovnega časa prodajaln (izid ni zavezujoč);
• 2004 – je bila sprejeta sprememba Zakona o trgovini, ki je določila, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, razen za prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki do 80 m² površine, ki so lahko odprte deset nedelj v letu, in določene izjeme za katere omejitev ni veljala (bencinske črpalke, trgovine v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih in železniških ter avtobusnih postajah);
• 2005 – je Ustavno sodišče RS^[4] odločilo, da zakonska ureditev prepovedi obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih ni v neskladju z Ustavo RS, vendar pa je določitev površin prodajaln na posebnih lokacijah določena arbitrarno in je s tem v nasprotju z načelom pravne države;
• januar 2006 – je bila sprejeta sprememba Zakona o trgovini, skladno s katero so prodajalne ob nedeljah lahko odprte do deset dni na leto, razen izjem za katere omejitev ni veljala (bencinski servisi, trgovine v bolnišnicah, hotelih ipd.);
• marec 2006 – sonekateritrgovci (med drugim Tuš, Spar in Mercator) vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o trgovini (glede ureditve obratovalnega časa ob nedeljah). V vmesnem času so socialni partnerji dosegli dogovor v panožni kolektivni pogodbi o ustrezni kompenzaciji za nedeljsko in praznično delo ter uredili določene prepovedi in omejitve dela ob nedeljah, zaradi česar je Ustavno sodišče RS že pričeti postopek ustavilo;
• november 2006 – je bila sprejeta sprememba Zakona o trgovini, skladno s katero je bila omejitev odprtja prodajaln zgolj deset nedelj v letu opuščena in trgovci so zopet določali obratovalni čas sami (ob upoštevanju omejitev določenih s panožno kolektivno pogodbo);
• 2008 – je bil sprejet sedanji ZT-1, ki je glede obratovalnega časa določal, da trgovec določa obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov;
• 2017 – je bil vložen predlog spremembe ZT-1, predlagana je bila ponovna uvedba prepovedi obratovanja ob nedeljah in praznikih, Vendar predlog ni bil sprejet, ker je Državni zbor RS menil, da zaradi obstoječega dogovora med socialnimi partnerji sprememba zakona ni potrebna.
• oktober 2020 – sprejeta je sprememba ZT-1, skladno s katero je ponovna uvedena prepoved določanja obratovalnega časa ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh, razen že omenjenih izjem.

3. Pravni vidiki sprejete spremembe ZT-1

Med razlogi, ki so se omenjali kot podlaga za spremembo 8. člena ZT-1 so bili: omogočiti 115.000 trgovkam in trgovcem proste nedelje in druge dela proste dneve, uresničiti voljo volivcev iz referenduma 2003, osvoboditi trgovce in trgovke nepotrebnega dela, zmanjšati potrebo po prekarnih delavcih, onemogočiti spodbujanje k prekomernemu trošenju ter zagotoviti priložnosti za kakovostnejše preživljanje prostega časa.

Meniva, da bi vsaj večino navedenih razlogov lahko zadovoljili že pod prejšnjo ureditvijo, saj je ZT-1 v verziji pred spremembo določal pravico trgovcev, da sami urejajo obratovalni čas (torej tudi, da se odločijo, da ob nedeljah ne obratujejo). Ob tem je ZT-1 zahteval, da mora trgovec pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa. Glede na navedeno je bilo delo delavcev ob nedeljah v trgovinskem sektorju regulirano in omejeno ter dodatno nagrajeno. Ravno nasprotno velja na primer za gostinski sektor, ki podobne ureditve nima, vendar restavracije, bari in drugi gostinski obrati ob nedeljah vseeno obratujejo. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije^[5] je določala (in še določa za tiste prodajalne, ki bodo skladno z novo ureditvijo še naprej odprte ob nedeljah) dodatne omejitve^[6] za delo delavcev ob nedeljah, in sicer, da delavec ne sme delati več kot dve nedelji v mesecu in skupaj ne več kot dvajset nedelj v letu, določene kategorije delavcev (na primer nosečnice in starši z majhnimi otroki) pa sploh ne smejo biti razporejene na delo ob nedeljah. Glede na navedeno trgovce nihče ni silil k obratovanju ob nedeljah, saj so o slednjem odločali sami, prav tako pa so bile pravice, obveznosti in omejitve delavcev v prodajalnah ustrezno urejene s panožno kolektivno pogodbo.

Nova ureditev sproža kar nekaj pomislekov, med njimi tudi pomisleke z ustavnopravnega vidika, predvsem, če se dikcijo 8. člena ZT-1, ki ureja problematiko obratovalnega časa ob nedeljah, ocenjuje z vidika že zavzetih stališč Ustavnega sodišča RS.

Tako bi bila na primer nova ureditev lahko sporna z vidika spoštovanja načela pravne države. ^[7] Sporna bi namreč lahko bila določitev kvadrature prodajaln (200 m²), ki predstavljajo izjemo, za katero prepoved nedeljskega obratovanja ne velja, termin »zaključen kompleks« je povsem nedoločen, prav tako pa ni jasno, ali bodo lahko poslovale tržnice, lekarne, ribarnice ipd.

Nova ureditev je lahko sporna tudi z vidika spoštovanja načela enakosti pred zakonom, ^[8] saj bodo delavci v drugih panogah še naprej morali delati tudi ob nedeljah (oziroma bodo še naprej lahko delali ob nedeljah). Diskriminirani pa so (lahko) tudi trgovci, saj nova ureditev ne daje vsem trgovcem enakih možnosti pri določanju obratovalnega časa.

Delo ob nedeljah in dela prostih dnevih je marsikateremu delavcu predstavljalo pomemben dodaten vir zaslužka, zato sprejeta novela ZT-1 morda pretirano posega v pravico posameznika do svobode dela. ^[9]

Lahko bi trdili, da novela ZT-1 omejuje tudi svobodno konkurenco in prednostno obravnava določeno kategorijo trgovcev, kar seveda predstavlja plodna tla za pojav nelojalne konkurence na trgu, saj vsi trgovci nimajo več enakih možnosti, da sami določijo svoj obratovalni čas. Slednje lahko predstavlja tudi kršitev svobodne gospodarske pobude ter načela poštene in svobodne konkurence. ^[10]

Sprejeta ureditev bo gotovo posegla tudi ustavno pravico do varstvo dela, ^[11] saj je precej verjetno, da se bo zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah ne le zmanjšala možnost za zaposlovanje in delo delavcev v trgovinski panogi, temveč bo (vsaj pri nekaterih trgovcih) nova ureditev povzročila tudi zmanjšanje potrebe bo zaposlovanju takšnega števila delavcev, kar bo posledično privedlo do odpuščanj.

4. Zaključek

Najverjetneje bo glede pravilnosti in zakonitosti sprejete novele ZT-1 zadnjo besedo (kot že nekajkrat do sedaj) imelo Ustavno sodišče RS. Glede ustreznosti nove ureditve obratovalnega časa ob nedeljah, pa se kar sama zastavljajo vprašanja »Ali je bila sprememba obstoječe ureditve res potrebna? So izjeme utemeljeno in dovolj jasno določene? So posledice predlagane ureditve dobro premišljene?«. Za jasen odgovor na porajajoča se vprašanja bo verjetno potrebno počakati, že sedaj pa je mogoče reči, da bo trgovinska panoga precejšnje izgube utrpela že zaradi epidemije COVID-19 in posledic, ki jih bo slednja imela na celotno gospodarstvo, zaradi česar nova ureditev obratovalnega časa gotovo ne bo pripomogla k hitrejšemu okrevanju trgovinske panoge.

Ob dejstvu, da ureditev v sosednji Avstriji ^[12] določa širše izjeme glede obratovalnega časa ob nedeljah ter da v Italiji in na Hrvaškem obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih ni omejeno, se zastavlja tudi vprašanje »Ali se bomo vrnili v čase, ko so Slovenci za vikend množično potovali v sosednje države po nakupih?« Tudi na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele po tem, ko se bodo ukrepi glede gibanja in prečkanja državnih meja sprostili.

[1] Ur. l. RS št. 139/2020 z dne 7. 10. 2020.

[2] 8. člen ZT-1.

[3] Odločba U-I-16/98 z dne 5. 7. 2001

[4] Odločba U-I-131/04-28 z dne 21. 4. 2005.

[5] Ur. l. RS, št. 52/2018.

[6] 41. – 43. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.

[7] 2. člen Ustave RS.

[8] 14. člen Ustave RS.

[9] 49. člen Ustave RS.

[10] 74. Ustave RS.

[11] 66. člen Ustave RS.

[12] Delo ob nedeljah je dovoljeno le za določene izjeme (tj. sejme in tržnice, prodajo hrane, izdelkov za potovanja (gradivo za branje, pisanje materialov, cvetje, potovalne toaletne potrebščine, filme in podobno), tobačnih izdelkov v prodajnih mestih na železniških postajah, avtobusnih postajah, na letališčih in pristaniščih, če površina teh prodajnih mest ne presega 80m². Kolektivne pogodbe pa lahko določajo dodatne izjeme, če so le te potrebne zaradi gospodarskih razlogov in zagotovitve zaposlitve.