TFL Vsebine / Nepremoženjska škoda

3-krat je bila pregledana v kirurški ambulanti, 2-krat v nevrološki ambulanti, enkrat v ortopedski ambulanti in 10-krat pri izbrani zdravnici splošne medicine.

II Ips 397/2005

VS001544

lahki primeri

Zdravljenje oškodovanke je potekalo ambulantno. 64 dni je nosila mehko vratno ortozo, 6-krat je bila izpostavljena ionizirajočemu sevanju pri rentgenskih pregledih, opravila je tomografijo vratne hrbtenice, elektromiografijo zgornjih okončin ter pregled desne rame z ultrazvokom, 74 dni v bolniškem staležu.

II Ips 397/2005. Revizija tožene stranke je bila zavrnjena.

spol: ženska, starostna skupina: od 45 do 50 let, Kmetica.

Zvin vratne hrbtenice.

Pod vodstvom fizioterapevta je 15 dni izvajala fizikalno zdravljenje.

poškodbe hrbtenice in reber in njihove posledice

300.000,00 SIT Ob sami nezgodi se je močno prestrašila in doživela primarni strah. Ta je trajal dve uri. Od dneva poškodbe do 27.11.2001, ko je bilo končano fizikalno zdravljenje, to je 56 dni, je trpela strah za izid zdravljenja zmerne intenzitete. Nato je strah postopoma popustil. Po tem obdobju, kljub težavam, ki izhajajo iz posledic poškodbe, ni imela več objektivnega medicinskega razloga za strah za izid zdravljenja.

800.000,00 SIT Oškodovanka ni imela ne stalnih, ne občasnih hudih bolečin. Trpela pa je neprestane zmerne telesne bolečine, in sicer v obdobju od poškodovanja (2.10.2001) do 5.11.2001, kar znaša 34 dni. Nato so se 33 dni, to je od 5.11.2001 do 8.12 2001, oziroma kumulativno 11 dni, pojavljale občasne zmerne bolečine. Od 8.12.2001 do 15.12.2001 (7 dni) je trpela stalne lahke telesne bolečine, katere so nato prešle v občasne lahke bolečine. Tovrstne bolečine se pojavljajo še vedno pri večjih fizičnih obremenitvah, predvsem pri hitrem obračanju glave in vratu ter pri dviganju in prenašanju težjih bremen. Te bolečine se bodo pojavljale tudi v bodoče.

telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti

višina odškodnine za nepremoženjsko škodo

Oškodovanka je zahtevala tudi plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz tega naslova ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 1.000.000,00 SIT, vendar pa je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tem delu, ki se nanaša na denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, razveljavljena s strani višjega sodišča ter je bila v tem delu zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Glede na povedano odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni bila predmet revizijske presoje v tem primeru.