TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo, se vroči vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj.

Odvetnik je po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.

tekst :

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

O b r a z l o ž i t e v :

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.5.2009 zavrglo pritožbo tožeče stranke proti sodbi z dne 10.9.2008, ker odvetnik D. M. ni predložil pooblastila.

Proti temu sklepu je tožeča stranka podala predlog za postavitev v prejšnje stanje in tudi pritožbo proti zavrženju pritožbe. Navaja, da je odvetnik D.M. tožnika obvestil zadnji dan pritožbenega roka proti sodbi z dne 10.9.2008 in najavil pritožbo in po telefonu najavljeno pritožbo je tožnik že tedaj odobril. Sklep o zavrženju pritožbe pa je prejel tožnik 29.5.2009. Odvetnik D. M. ga ni obvestil, da je bil pozvan, da v osmih dneh predloži pooblastilo tožnika. Če bi ga, bi prišel pooblastilo podpisati. Tožnik osebno ni zakrivil, da je pritožba zavržena, saj ni vedel za sklep z dne 24.3.2009, s katerim je bil odvetnik pozvan, da predloži pooblastilo. Do tega je prišlo zaradi odvetnika. Če bi sodišče pozvalo tožnika direktno, da predloži pooblastilo, bi ta to uredil in zamude ne bi bilo. Zato predlaga postavitev v prejšnje stanje in da sodišče dovoli pritožbo. Če sodišče temu ne bi ugodilo, pa vlaga pritožbo zoper sklep z dne 6.5.2008, saj tožniku zaradi kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Domnevni pooblaščenec je vložil pritožbo brez predloženega pooblastila in torej tudi ni bil pooblaščen za vročitev sklepa z dne 24.3.2009. Ker tožnik osebno ni bil pozvan k predložitvi pooblastila ali k taki izjavi, mu je odvzeto sodelovanje pred sodiščem.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev v prejšnje stanje s sklepom z dne 5.8.2009. Ugotavlja, da je bil odvetnik D. M. postavljen z odločbo o BPP št. 1149/2007 le za izvajanje brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve stopnje. Nato je bila z odločbo BPP 164/2009 z dne 30.1.2009 prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred pritožbenim sodiščem zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje pozvalo vložnika pritožbe, to je odvetnika D.M., da predloži pooblastilo, in o tem izdalo sklep, s katerim je opozorilo, da bo sicer pritožba zavržena. Sodišče prve stopnje povzema navedbe tožnika, da je z odvetnikom na zadnji dan pritožbenega roka 29.1.2009 govoril po telefonu in da to izhaja tudi iz obrazložitve odločbe o BPP 164/2009. Prošnja je bila zavrnjena in tožnik nikoli ni trdil, da z odločitvijo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ni bil seznanjen. Zato je sodišče štelo, da tožnik ni bil dovolj skrben, da si v pritožbenem postopku priskrbi pooblaščenca s formalnim pooblastilom. Sodišče ugotavlja, da razlogi tožnika, da je bil v pravni zmoti, da mu bo dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni razlog, da bi mu sodišče dovolilo postavitev v prejšnje stanje in razveljavilo sklep o zavrženju pritožbe.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Opozarja, da je tožnik laik in da mu sodišče neupravičeno nalaga, da bi moral biti bolj skrben, ko mu je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čakal je na poziv svojega zastopnika ali na poziv sodišča. Sodišče dopušča možnost, da bi tožnik moral vedeti, da ima odvetnik pooblastilo. Tožnik o zahtevi za predložitev pooblastila ni bil obveščen, pooblastilo ni bilo predloženo in pritožba z dne 29.1.2009 je bila zavržena. Tega tožnik ni zakrivil in brez krivde mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi moralo opraviti narok po 120. členu ZPP, saj ne gre za očitno neupravičen razlog. Opozarja, da je prejel toženkin odgovor na svojo pritožbo in da je na to vlogo odgovoril po prejemu izpodbijanega sklepa, vendar že peti dan po prejemu. Sodišče pa mu ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženki z dne 7.7.2009, ampak je izdalo izpodbijani sklep. Tožnik bi oba predlagana dokaza ponudil na naroku za vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tožeča stranka je predlagala predlog za vrnitev v prejšnje stanje v vlogi z dne 11.6.2009. V predlogu predlaga, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, in sicer bi moralo poslati poziv za predložitev pooblastila neposredno tožniku in zato predlaga, da sodišče sklep o zavrženju pritožbe 6.5.2008 razveljavi in pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre pri predlogu tožnika za trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo njega pozvati, da predloži pooblastilo odvetnika D.M., ki je vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je treba sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo (4. odstavek 98. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 130. člena prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP) vročiti vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče torej ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj (primerjaj komentar Galič A. Komentar ZPP, 1. knjiga, stran 407 do 409). Enako stališče je že dalj časa izoblikovano v sodni praksi (primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča, Objava pravnih mnenj št. 2/96, odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 210/2007). Odvetnik je tako po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik (Galič A., Ibidem, stran 481). Tožnik smiselno tudi trdi v obeh pritožbah, da je zaradi pravne zmote utrpel škodo. Glede vrnitve v prejšnje stanje velja načelo, da nepoznavanje prava škodi (ignorantia iuris nocet). Stranka je tako naknadno izvedela, šele po prejemu sklepa o zavrženju pritožbe, da njen odvetnik ni pravočasno predložil pooblastila, kljub temu, da ga je sodišče s sklepom z dne 24.3.2009 pozvalo. Vendar to ni razlog za postavitev v prejšnje stanje. Ne glede na to pa je treba ponoviti, kar je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da tako iz odločbe o zavrnitvi predloga za brezplačno pravno pomoč, kot iz same vloge tožnika izhaja, da je tožnik vedel, da ga odvetnik D. M. ne zastopa. Do tedaj v postopku je namreč sodišče štelo, da je odločba o brezplačni pravni pomoči enaka pooblastilu in tega dejstva tožnik ne graja. Tudi če bi grajal to dejstvo, tedaj pride pod vprašaj njegova lastna tožba, ki jo je vložil odvetnik Ž. na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, pa je tožniku pooblastilo vmes odpovedal.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za tako očiten neopravičen razlog, da sodišču prve stopnje ni treba opraviti naroka (120. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni storilo očitne absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik v pritožbi zoper zavrnitev predloga za vzpostavitev v prejšnje stanje še navaja, da je prejel toženkin odgovor na predlog in pritožbo 15.7.2009 in da je na to vlogo odgovoril z vlogo 19.8.2009 in želel opozoriti, da mu sodišče ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženke z dne 7.7.2009. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu ni vloge tožnika z dne 19.8.2009 in tudi v popisu spisa te vloge ni najti. Zato na te navedbe ne more odgovarjati.

Ker je predlog za postavitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se tudi izkaže, da je bila vloga odvetnika D. M., ki jo je naslovil „pritožba tožeče stranke z dne 10.9.2008“, pravilno zavržena.

Zato sta obe pritožbi neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP).