TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Po določilu tretjega odstavka 12. člena ZSR je bila tako praviloma prepovedana hkratna uporaba dveh ali več stanovanj. Tako občan ni mogel imeti stanovanjske pravice na več stanovanjih, niti ni mogel uporabnik (lastnik) stanovanja biti imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju. Pojem stanovanja pa je urejal 4. člen ZSR. Ali je šlo v obravnavanem primeru za eno ali dvoje stanovanj, je pravno vprašanje. Ugotovitve, da je bil I. Š. lastnik trosobnega stanovanja s kabinetom in da mu je občina dodelila še sosednjo to je sporno garsonjero kot akademskemu slikarju - umetniku za potrebe ateljeja in da se je I. Š. pred rušenjem vmesne stene med obema stanovanjema zavezal po potrebi na svoje stroške sezidati steno (to je vzpostaviti prejšnje stanje), utemeljujejo zaključek, da garsonjera ob takih okolnostih ni izgubila značaja samostojne stanovanjske enote. Zato je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča druge stopnje, da tožničin pokojni mož na garsonjeri ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, da tudi ni dobil v uporabo garsonjere za stanovanjske namene ampak za zadovoljevanje slikarske dejavnosti. Ker I. Š. glede na stanovanjske predpise, veljavne v času dodelitve garsonjere in stanovanjske predpise, ki so veljali v času njegove smrti, na garsonjeri ni mogel pridobiti oziroma imeti imetništva stanovanjske pravice, tudi tožnica kot vdova po I. Š. - uporabniku garsonjere ni mogla pridobiti več pravic kot jih je lahko imel njen pokojni mož in kar pomeni, da tožnica na sporni garsonjeri ni pridobila stanovanjske pravice.