TFL Vsebine / Revija Poslovodno računovodstvo

V strokovni in znanstveni literaturi ni kaj dosti napisanega o tem, da je lahko prekomerno zadolževanje podjetij razumeti in obravnavati kot goljufijo sui generis. V akademski sferi je sicer moč zaslediti nekaj raziskav po vprašanju, v koliki meri se lahko podjetje zadolži. Žal pa na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, niti ne obstaja kakšen matematični obrazec, s pomočjo katerega, naj bi se izračunal še sprejemljiv delež zadolženosti v pasivi bilance stanja podjetja. Kot odgovor na to vprašanje finančna teorija ponuja ekonomski pojem optimalna kapitalska struktura oziroma kapitalska ustreznost. Avtor tega prispevka se sprašuje, kaj pa je to pravzaprav? Razmerje med dolžniškimi (izposojenimi) viri in lastniškimi viri podjetja? In kakšno naj bo to razmerje? Oziroma, drugače, če ni tako, kot bi moralo biti, pri čemer za to ni natančnega merila, ali gre potem za goljufijo sui generis v primeru, ko je omenjeno razmerje močno porušeno, ko ima podjetje v svoji pasivi neprimerno več dolga kot lastniškega kapitala.

In professional and academic literature not much has been written on the excessive indebtedness of firms as being a form of sui generis fraud. In academic circles some research can be found dealing with the question of how much debt a firm can run up. Unfortunately, there is neither a concrete answer, nor a formula on which basis an acceptable share of indebtedness on the passive side of the balance sheet of a firm can be computed. As an answer to this question financial theory gives an economic concept of optimal capital structure or capital adequacy (Capital to Risk Assets Ratio). The author of this paper poses a question, what this expression really is per se. The proportion between the debt (borrowed funds) and equity of the firm? And what should this proportion be? Or in other words, when this proportion is not as it should be, where there is not an exact measure for it, we can consider it as sui generis fraud, when this proportion is severely unbalanced, when a firm has excessively higher debt than equity.