TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Mednarodni standard strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (v nadaljevanju Standard) 1200 – Strokovnost in potrebna poklicna skrbnost nalaga, da morajo biti posli opravljeni strokovno in s potrebno poklicno skrbnostjo. Prav tako se opredelitev »ustreznih virov« v Standardu 2030 – Ravnanje z viri nanaša na znanje, veščine in druge sposobnosti. Usposobljenosti notranje revizije dajeta velik pomen tudi kodeksa etike notranjih revizorjev (Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeks poklicne etike notranjih revizorjev, ki ga sprejema mednarodni Inštitut notranjih revizorjev, IIA), saj gre za temeljna načela poklicne etike. Vprašanje, s katerim je notranja revizija pogosto soočena, je: kako v praksi uresničiti pričakovanja obveznih določil Standardov v povezavi z usposobljenostjo notranje revizije.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta naslednja strokovna razlaga.

STROKOVNA RAZLAGA

Usposobljenost notranje revizije je obravnavalo več raziskav med notranjerevizijskimi strokovnjaki (na primer The Institute of Internal Auditors Research Foundation, IIARF) po vsem svetu. Iz izidov teh raziskav je bilo razvitih več orodij za pomoč pri (samo)ocenjevanju in nadgradnji usposobljenosti notranje revizije (na primer: The IIA Global Internal Audit Competency Framework, 2013, in CBOK, Mapping Your Career: Competencies Necessary for Internal Audit Excellence,[1] 2015).

Kot sama stroka se z leti razvijajo tudi orodja za pomoč pri njenem (samo)ocenjevanju in nadgradnji usposobljenosti. Nazadnje je bil leta 2020 objavljen in predstavljen Okvir usposobljenosti notranje revizije (angl. Internal Audit Competency Framework).[2]

Okvir ponuja jasen in zgoščen pregled stanja in načrt poklicnega razvoja za notranje revizorje na vseh ravneh njihove kariere. To je ponazorjeno s štirimi področji usposobljenosti, to so strokovnost, uspešnost, kontrolno okolje ter vodenje in komuniciranje, ki temeljijo na več standardih in zanje ključnih sposobnostih, ter s tremi stopnjami usposobljenosti, od splošne ozaveščenosti (1) in uporabnega znanja (2) do ravni strokovnjaka (3).

Za primer usposobljenosti na področju kontrolnega okolja Okvir opredeljuje ključne sposobnosti, ki so potrebne za prepoznavanje in obravnavo tveganj, značilnih za panogo in okolje, v katerem deluje organizacija. Področja znanja v povezavi s kontrolnim okoljem so v Okviru razdeljena v pet skupin:

a) strateško načrtovanje in upravljanje organizacije (ustroj, merila uspešnosti, organizacijsko ravnanje in vodenje),

b) skupni poslovni procesi,

c) družbena odgovornost in trajnost,

d) informacijska tehnologija (podatkovna analitika, varnost in zasebnost, okviri kontrol IT),

e) računovodstvo in finančne zadeve.

Za posamezno področje znanja je mogoče s pomočjo v Okviru opredeljenega opisa usposobljenosti (samo)oceniti stanje notranje revizije v organizaciji in izsledke uporabiti pri pripravi načrta prihodnjega usposabljanja in kadrovanja. Okvir vodjem notranjih revizij in drugim notranjim revizorjem lahko pomaga pri nenehnem prepoznavanju in zapolnjevanju vrzeli v usposobljenosti notranje revizije v organizaciji ter spremljanju posameznikov, prav tako pa tudi pri napredku notranje revizije v organizaciji.

Potreba po novih ali izboljšanih veščinah je stalnica v celotni karieri notranjih revizorjev in notranje revizije, ne le enkratna potreba, ki s pridobitvijo ene ali več veščin ugasne, ali proces, ki ga je mogoče zaključiti. Prekvalifikacija in izpopolnjevanje sta stalnica v poklicnem razvoju, ne glede na to, ali je raven znanja notranjega revizorja na prvi (splošna ozaveščenost), drugi (uporabno znanje) ali tretji ravni (strokovnjak).

Slika: Okvir usposobljenosti notranje revizije

Vir: The Institute of Internal Auditors

[1] Na spletni povezavi: 13. 11. 2020.

[2] Na spletni povezavi: 13. 11. 2020.