TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 24/2002 z dne 16. 10. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2093/2000 z dne 19. 9. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 242/99 z dne 19. 9. 2000 se ne sprejme.

Pritožnik z očitki, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbi priloženih dokazov in da bi Vrhovno sodišče na formalne pomanjkljivosti oporoke moralo paziti po uradni dolžnosti, ni izkazal kršitve 22. člena Ustave. Izpodbijane sodbe tudi niso očitno napačne, saj so vsa tri sodišča svojo odločitev oprla na razumne in logične pravne argumente, uveljavljene v pravni znanosti. Ustava v 33. členu zagotavlja le pravico do dedovanja, ne pa pravice do zakonitega dedovanja. Če bo pritožnik glede na zapustničino oporoko lahko uveljavljal le nujni delež, ne pa deleža, ki bi mu šel kot zakonitemu dediču, to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice iz 33. člena Ustave.