TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi ter se sklep v izpodbijani I. točki delno spremeni tako, da se ugovor dolžnika glede teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 366,49 EUR od 12. 9. 2003 do vključno 22. 12. 2011, od zneska 126,23 EUR od 12. 9. 2003 do vključno 22. 12. 2011 in od zneska 115,33 EUR od 9. 5. 2005 do vključno 22. 11. 2011, od zneska 11,26 EUR od 19. 6. 2007 do vključno 22. 11. 2011 in od zneska 28,15 EUR od 19. 6. 2007 do vključno 22. 11. 2011 ugodi, v tem delu sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne.

II. V ostalem delu pa se pritožba zoper točko I. in v celoti pod točko II/a. zavrne in sklep v nespremenjenem delu točke I. in točki II/a. potrdi.

III. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

V zvezi z ugovorom zastaranja obresti, ki izhajajo iz judikatnih terjatev, je potrebno uporabiti določilo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa, da vse občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatnih odločb in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. 347. člen OZ pa določa, da terjatev občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, kar se nanaša tudi na terjatev obresti (podobno sklep VS RS II Ips 70/2011). V konkretnem primeru torej za tiste obresti, ki so zapadle do izdaje sklepa o izvršbi opr. št. I 2003/01183 z dne 12. 9. 2003, to je od 31. 1. 2003 do 12. 9. 2003 od zneska 366,49 EUR, velja 10-letni zastaralni rok in je ugovor v tem delu neutemeljen. Za izterjavo vseh ostalih zakonskih zamudnih obresti, ki zapadejo v plačilo po izdaji sklepa o izvršbi z dne 12. 9. 2003 (torej v bodoče), pa je potrebno upoštevati glede na ugovor zastaranja drugi odstavek 356. člena OZ v zvezi s 347. členom OZ.