TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident vrednosti premoženja, ki jo navaja, ni izkazal. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) ta znesek ni razviden. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča. O njeni dovoljenosti odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Tega revident ni storil, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

Revident ni navedel konkretnega pravnega vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem pogoja (oziroma pogojev) za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije po določbah FIP, navedel je le, da je sporno stališče upravnih organov, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja izpolnjeval pogoje za pridobitev odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije, ki so določeni v FIP, in na njeni podlagi sprejetih predpisov, zato ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.