TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
1a) Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe se sme vložiti
zoper vsako pravnomočno sodbo, s katero je prekršen zakon ter so
izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.
1b) Zahteva se vloži zoper sodbo, s katero je prekršen zakon, kot
tudi zoper sodbo višjega sodišča, s katero je taka sodba potrjena ali
spremenjena.
1c) Če je višje sodišče spremenilo ali potrdilo sodbo nižjega sodišča
in s to spremembo ali potrditvijo prekršilo zakon - te kršitve
prvostopenjska sodba ne vsebuje - se vloži zahteva samo zoper sodbo
višjega sodišča, s katero je prekršen zakon.
2a) Zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe sme vložiti samo
obdolženec, ki je bil zoper sodbo uporabil redna pravna sredstva, ter
obdolženec, ki sicer osebno ni uporabil rednega pravnega sredstva, je
pa to storil v njegovo korist kdo od njegovih sorodnikov, ki je do
tega po zakonu upravičen, ali javni tožilec.
2b) Če je obdolženčeva pritožba zoper sodbo zavržena kot prepozna ali
nedovoljena, se šteje, da ni uporabil rednega pravnega sredstva ter
ne more vložiti zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
2c) Obdolženec, ki ni uporabil rednega pravnega sredstva zoper sodbo,
sme vložiti zahtevo za izreden preizkus sodbe višjega sodišča, zoper
katero ni dovoljeno redno pravno sredstvo, če je s to sodbo s
kršitvijo zakona spremenjena prvostopenjska sodba v škodo obdolženca.
3a) Javni tožilec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti iz istih
razlogov paralelno z zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V
takem primeru se odloči z eno sodbo o obeh pravnih sredstvih.
3b) Če javni tožilec meni, da sodba vrhovnega sodišča, s katero je
bilo odločeno o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe, ni
zakonita, sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo zoper to
sodbo ali zoper to sodbo in pravnomočno sodbo, na katero se ta
nanaša.
ORIGINAL:
1a) Zahtev za vanredno preispitivanje pravnosnažne presude može se
podneti protiv svake pravnosnažne presude kojom je povredjen zakon,
kada su za to ispunjeni zakonom predvidjeni uslovi.
1b) Zahtev se podnosi protiv presude kojom je zakon povredjen, kao i
protiv presude višeg suda kojom je takva presuda potvrdjena, ili
preinačena.
1c) Ako je viši sud preinačio ili potvrdio presudu nižeg suda i tim
preinačenjem ili potvrdjivanjem povredio zakon, koje povrede u
prvostepenoj presudi nema, zahtev se podnosi samo protiv presude
višeg suda kojom je zakon povredjen.
2a) Zahtev za vanredno preispitivanje pravnosnažne presude može
podneti samo okrivljeni koji je protiv presude koristio redovne
pravne lekove, kao i okrivljeni koji lično nije koristio redovni
pravni lek ali je to u njegovu korist učinio neko od njegovih
srodnika koji je na to zakonom ovlašćen ili javni tužilac.
2b) Ako je žalba okrivljenog protiv presude odbačena kao
neblagovremena ili nedozvoljena, smatra se da nije koristio redovni
pravni lek, te ne može ni podneti zahtev za vanredno preispitivanje
pravnosnažne presude.
2c) Okrivljeni koji nije koristio redovni pravni lek protiv presude
može podneti zahtev za vanredno preispitivanje presude višeg suda,
protiv koje nije dozvoljen redovni pravni lek, ako je povredom zakona
tom presudom preinačena prvostepena presuda na štetu okrivljenog.
3a) Javni tužilac može podići zahtev za zaštitu zakonitosti paralelno
sa zahtevom za vanredno preispitivanje pravnosnažne presude po istom
osnovu i iz istih razloga i tada se jednom presudom odlučuje o oba
pravna leka.
3b) Ako javni tužilac smatra da presuda vrhovnog suda, kojom je
odlučeno o zahtevu za vanredno preispitivanje pravnosnažne presude
nije zakonita, on može podići zahtev za zaštitu zakonitosti samo
protiv te presude, ili protiv te presude i pravnosnažne presude na
koje se ona odnosi.