IZREK
Tretji odstavek 422. člena in četrti odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) nista v neskladju z Ustavo.
Zakon o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo, ker obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 27. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) se zavrže.
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 21966/2014 z dne 26. 11. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 21966/2014 z dne 22. 1. 2019 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 21966/2014 z dne 9. 10. 2017 se ne sprejme.
Ustavna pritožba zoper:
– sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 21966/2014 z dne 2. 7. 2019,
– odločbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 21966/2014 z dne 8. 7. 2019 v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ikz 21966/2014 z dne 19. 6. 2019 ter
– ravnanje Okrožnega sodišča v Mariboru in Vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o predlogu za odlog izvrševanja kazni zapora, podanem v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 21966/2014 z dne 9. 10. 2017, se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ker Ustava ne zagotavlja pravice do izrednih pravnih sredstev, je obseg varstva, ki ga v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi daje prvi odstavek 23. člena Ustave, odvisen od ureditve tega postopka ter od namenov in ciljev zakonodajalca pri uvedbi sistema izrednih pravnih sredstev. Ureditev zahteve za varstvo zakonitosti v Zakonu o kazenskem postopku uresničuje tudi obsojenčev individualni interes, da z vložitvijo tega pravnega sredstva izpodbije pravnomočno obsodilno sodbo, ki temelji na kršitvah procesnih pravil ali materialnega prava.
Ker pa je osebna svoboda vrednota par excellence, je kazen odvzema prostosti dopustno uporabiti le kot skrajno sredstvo in le za najkrajše še potrebno obdobje.
Če obsojenec na podlagi izpodbijane pravnomočne sodbe že nastopi prestajanje zaporne kazni, pa se posledice kršitev zakona, ki so rezultirale v neupravičeni obsodbi, z morebitno naknadno razveljavitvijo ali spremembo sodne odločbe ne morejo povsem odpraviti.
Ker sodišče ne izda sklepa v primeru neizpolnjenosti pogojev za zadržanje ali prekinitev izvršitve zaporne kazni, obsojenec ne more ugotoviti, ali je sodišče sploh preverilo izpolnjenost teh pogojev, niti ne more v zvezi s tem od sodišča zahtevati odločitve. To pa pomeni, da mu ni zagotovljen položaj aktivnega udeleženca pred sodiščem. S tem pa je zaradi pomena, ki ga ima zadržanje izvršitve zaporne kazni za učinkovitost postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, poseženo v njegovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.