TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da izrek sedaj v celoti glasi:

„1. Sklep izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70834/2014 z dne 28. 5. 2014 ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki v roku 8 dni plača glavnico 1.796.211,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2014 do plačila in glede odmerjenih izvršilnih stroškov v znesku 1.402,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi toženi stranki do plačila.

2. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.796.211,50 EUR za en dan, za 4. 3. 2014, se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v znesku 15.472,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

4. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.“

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 7.340,00 EUR in stroške revizijskih postopkov v skupnem znesku 18.320,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Države članice Evropske Unije so dolžne delno ali v celoti preklicati financiranje iz evropskih sredstev, če ugotovijo nepravilnosti pri uporabi predpisov Unije ali nacionalne zakonodaje, pri čemer finančni popravek pomeni vračilo koristi, ki je bila zaradi nepravilnega ravnanja neupravičeno prejeta. Pravna podlaga za izrek finančnih popravkov je v 98. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba 1083/2006), ki v osnovi opredeljuje tudi merila za odmero1 in v le-tej imajo podlago tudi določila podzakonskih predpisov (navodil), ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo. Izvedba in izterjava finančnih popravkov je posledica ugotovljenih nepravilnosti, pri čemer gre za to, da upravičenec ni upravičen obdržati vseh predhodno odobrenih evropskih sredstev, če se izkaže, da pri izvajanju projektov ni spoštovano pravo EU, vključno s pravom javnih naročil. Tožnica uveljavlja zahtevek na temelju slovenskega prava, med strankama sklenjene Pogodbe o sofinanciranju. Poleg tega sta obe stranki osebi s sedežem v Republiki Sloveniji. Na tek in potek zastaranja terjatve tožnice do toženke zato tek zastaralnega roka po Uredbi Sveta št. 2988/95 ne more vplivati, saj se ta nanaša le na zastaranje eventualnih terjatev ES do Republike Slovenije. Glede na povedano se torej zastaralni rok v tej zadevi ravna po pravu Republike Slovenije. Glede na to, da je Pogodba o sofinanciranju po svoji naravi upravna pogodba, rok za zastaranje terjatev iz upravnih pogodb pa ni posebej predpisan, se za zastaranje uporablja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ). Ta je lahko začel teči naslednji dan po dnevu, ko je tožnica imela pravico terjati izpolnitev obveznosti (vrnitev neupravičeno plačanih zneskov). V konkretnem primeru je to naslednji dan po dnevu, ko so bila opravljena neutemeljena plačila na temelju Pogodbe o sofinanciranju (pred izplačilom terjatev na vračilo sredstev financiranja pojmovno ni mogla nastati, pa čeprav je sporno ravnanje toženke nastopilo že pred tem).