TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obtoženi je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v višini 600,00 EUR.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.

Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.