TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana delna zamudna sodba v točkah 1, 2, 3, 4 in 5 delno spremeni tako, da glasi:

„1. Za tožečo stranko A.A. se ugotovi, da je na dan 1. 9. 2012 prišlo do spremembe delodajalca in je prvotožena stranka delodajalec prenosnik.

2. Za tožečo stranko B.B. se ugotovi, da je na dan 1. 9. 2012 prišlo do spremembe delodajalca in je prvotožena stranka delodajalec prenosnik.

3. Za tožečo stranko C.C. se ugotovi, da je na dan 1. 9. 2012 prišlo do spremembe delodajalca in je prvotožena stranka delodajalec prenosnik.

4. Za tožečo stranko D.D. se ugotovi, da je na dan 1. 9. 2012 prišlo do spremembe delodajalca in je prvotožena stranka delodajalec prenosnik.

5. Za tožečo stranko E.E. se ugotovi, da je na dan 1. 9. 2012 prišlo do spremembe delodajalca in je prvotožena stranka delodajalec prenosnik.“

V preostalem pa se izpodbijana delna zamudna sodba razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zavrnilna (neprava) zamudna sodba se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko iz jasnega opisa življenjskega primera, ki ga tožnik navede v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga ali pa ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Kakor izhaja iz tožbenih navedb, je glede utemeljenosti zahtevkov tožečih strank zoper prvotoženo stranko (ki ni podala odgovora na tožbo) tožba sklepčna in so bili v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko.

V konkretni zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Prišlo je do prenosa gospodarske enote, saj je prevzemnik (drugotožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno prenosnik (prvotožena stranka), pri tem uporablja ista materialna poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine, ki sploh omogočajo obratovanja hotela. Drugotožena stranka je tudi prevzela vse delavce, ki so delali pri prvotoženi stranki in delo opravljajo še naprej na istih delovnih mestih. Torej nadaljuje hotelirsko dejavnost v istih prostorih in z istimi ljudmi.

Tožeče stranke so v tožbi jasno in določno navedle razloge, ki kažejo na prenos. Namen Direktive 2001/23/ES in 73. člena ZDR je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožečih strank iz pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja po zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom podjetja, v katerem so delale. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato tudi ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika.