Odločba o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Celju, na seji 9. julija 2009

Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki pod določenimi pogoji dopuščata vročitev na naslovu, kjer je naslovnik uradno prijavljen, čeprav tam dejansko ne živi. Izpodbijana ureditev je po mnenju predlagatelja v neskladju s pravicami iz 22. in 23. člena Ustave. Po stališču predlagatelja stranka pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Tega izpodbijana zakonska ureditev z vročitvijo na naslov, na katerem ima stranka sicer prijavljeno stalno bivališče, vendar na njem dejansko ne biva, po mnenju predlagatelja ne omogoča. Puščanje obvestila o vročitvi na takšnem naslovu namreč pomeni, da se stranka zaradi svoje odsotnosti na takšnem naslovu zelo verjetno s takšnim obvestilom ne bo seznanila, zaradi česar sodnega pisanja ne bo prevzela in bodo zanjo nastopile hude posledice, ki jih za primer njene neaktivnosti določa zakon. Predlagatelj opozarja, da bo stranki tako odvzeta možnost dostopa do sodišča, saj s postopkom, ki teče zoper njo, ne bo seznanjena in ji bo s tem kršena pravica do izjave v postopku. Po stališču predlagatelja je izpodbijana zakonska ureditev tudi povsem neopredeljena, saj ne ureja načina, po katerem naj se na naslovu za vročanje pusti obvestilo o vročitvi.