TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Če javni tožilec ni našel podlage za kazenski pregon storilca za
kaznivo dejanje zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega
sovraštva, razdora ali nestrpnosti po 2. odst. 134. čl. KZJ, se ne
more posamezen občan pojaviti kot oškodovani tožilec po 2. odst. 60.
čl. ZKP, ker nima lastnosti oškodovanca.
Za razliko od kaznivega dejanja žalitve po 76. čl. KZH, ki se vedno
preganja na zasebno tožbo, gre pri kaznivem dejanju po 134. čl. KZJ
vedno za napad na eno od temeljnih pridobitev naše socialistične
revolucije, to je bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, ki žive
v SFRJ. To pa tudi tedaj, ko se to kaznivo dejanje stori z žalitvijo
občanov po 2. odst. 134. čl. KZJ
ORIGINAL:
Kad javni tužilac nije našao osnove za krivično gonjenje učinoca zbog
krivičnog djela izazivanja nacionalne, rasne i vjerske mržnje,
razdora ili netrpeljivosti iz čl. 134. st. 2. KZJ, ne može se
pojedini gradjanin pojaviti kao ovlašteni tužitelj, u smislu čl. 60.
st. 2. ZKP, jer nema svojstvo oštećenika.
Kod krivičnog djela iz čl. 134. KZJ, za razliku od krivičnog djela
uvrede iz čl. 76. KZH koje se goni po privatnoj tužbi, u pitanju je
uvijek napad na jednu od osnovnih tekovina naše socijalističke
revolucije - bratstvo i jedinstvo naroda i narodnosti koje žive u
SFRJ pa dakle i onda kad se to krivično djelo čini na način
predvidjen u st. 2. čl. 134. KZJ - vrijedjanjem gradjana.