TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 35/2008 z dne 13. 2. 2008 in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 364/2007 z dne 29.10. 2007 se v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, razveljavita in se zadeva v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Izpodbijana odločitev sodišč temelji na materialnopravnem stališču, da skupni lastnik z vložitvijo tožbe ne more braniti in prisilno uveljaviti enega od pomembnih lastninskih upravičenj proti drugemu skupnemu lastniku (pravica do soodločanja o upravljanju skupne stvari). Namen ustavnega jamstva lastnine je zagotovitev in uresničitev posameznikove svobode. Svoboda posameznika zahteva spoštovanje njegove volje in avtonomije. Pri lastninski pravici se volja in avtonomija lastnikov odražata v veliki meri prav pri sprejemanju odločitev o uporabi in upravljanju stvari. V neskladju s 33. členom Ustave je razlaga 43. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki enemu od skupnih lastnikov ne dopušča, da z vložitvijo negatorne tožbe prisilno uveljavi svoja, zaradi enostranskega ravnanja drugega skupnega lastnika, ogrožena upravičenja glede sporazumnega soodločanja o uporabi in/ali upravljanju skupne stvari. Taka razlaga namreč lastninsko avtonomijo prizadetega skupnega lastnika povsem izključi in v celoti omogoči prevlado tistega od skupnih lastnikov, ki deluje agresivno in samovoljno.