TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Določba 1. alinee prvega odstavka 1. člena Zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja se razveljavi. 2. Določba 4. alinee prvega odstavka 1. člena Zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja ni v neskladju z Ustavo. 3. Prvi odstavek 1. člena Zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja se razveljavi, kolikor določa, da se za dobo treh let zadrži izvrševanje 27. člena Zakona o denacionalizaciji v primeru iz 4. alinee prvega odstavka 1. člena Zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja. 4. Razveljavitev iz 1. in 3. točke začne učinkovati po preteku šest mesecev od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Izpodbijani zakon, ki za določene upravičence odlaga izvrševanje 27.člena ZDen, ne pomeni kršitve načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Zakonodajalec lahko že sprejeti zakon spremeni ali dopolni edino z novim zakonom. Običajno se takšen zakon imenuje zakon o spremembah in dopolnitvah, kar pa ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel uporabiti tudi kakšne druge formalne oblike. Z vidika ustavnosti je le pomembno, da je to storil z istovrstnim pravnim aktom, v obravnavanem primeru z zakonom. 2. Ker se z izpodbijanimi ukrepi posega v ustavnovarovana upravičenja denacionalizacijskih upravičencev, ki izhajajo iz pomembnega tranzicijskega zakona, morajo biti razlogi, motivi, namen in cilji zakonodajalca ne samo opredeljivi, stvarno upravičeni in ustavno legitimni, ampak morajo biti na njih temelječi ukrepi tudi v demokratični družbi neogibni, ker jih narekuje nujna javna potreba. Zakonodajalčevi posegi oziroma zakonske rešitve pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti primerni in neogibno potrebni za dosego zakonodajalčevega cilja ter v sorazmerju z vrednostjo zastavljenih zakonodajnih ciljev (točka 15 obrazložitve). 3. Pristojnost zakonodajalca je, da spremlja izvrševanje predpisov, ki jih sprejme, in da v primeru, ko pride do bistvenih in težjih problemov pri njihovem izvrševanju, morebiti tudi ustrezno ukrepa. Načelo pravičnosti, pravne varnosti in zaupanja v pravo zahteva, da se zakoni kot splošni in abstraktni predpisi sprejemajo za daljši čas. ZDen je glede na svoj namen sistemski zakon, v katerem so se jasno opredelila vsa osnovna načela procesa denacionalizacije, ki se v skladu z načeli pravne države lahko spremenijo le, če so podani pogoji in okoliščine, navedeni v točki 15 obrazložitve. 4. Z začasnim zadržanjem denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov nad 200 ha je zakonodajalec brez stvarno upravičenega razloga povzročil razlikovanje med denacionalizacijskimi upravičenci in s tem poleg načela pravne države (2. člen Ustave) kršil splošno pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Različno obravnavanje posameznih denacionalizacijskih upravičencev ali celo nepriznanje pravice do denacionalizacije določenim skupinam prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja, bi bilo ustavno dopustno le ob pogojih in okoliščinah, navedenih v točki 15 obrazložitve. 5. Za začasno zadržanje izvajanja 27. člena ZDen v primerih iz 4. alinee prvega odstavka 1. člena izpodbijanega zakona je zakonodajalec imel dovolj opredeljen, stvarno upravičen in ustavno legitimen razlog za poseg v ustavno varovane položaje denacionalizacijskih upravičencev in je začasno zadržanje tudi primeren in neogibno potreben ukrep za dosego zakonodajalčevega cilja. 6. Načelo pravne države zahteva, da so ukrepi, s katerimi zakonodajalec poseže v samo izvrševanje določenega zakona in prepušča tiste, ki na podlagi takega zakona uveljavljajo določene pravice, v negotovosti, omejeni na najkrajši možni čas. Zato je Ustavno sodišče razveljavilo rok treh let, ki je bil določen brez kakšnega posebej opredeljivega razloga in v nesorazmerju z ugotovljenimi cilji izpodbijanega zakona. Odločilo je, da začne razveljavitev iz 1. in 3. točke izreka učinkovati po preteku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.