5. Odredba o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov in odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev
Na podlagi 11. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90), odredbe o ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov, danih in vrnjenih posojil ter zadolževanja in odplačil dolga (Uradni list RS, št. 75/98), 4. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) in 63., 64., 65. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97 in 87/97, v nadaljnjem besedilu: ZIPro) izdaja minister za finance
O D R E D B O
o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov in odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev
S to odredbo se ureja evidentiranje in izkazovanje javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev proračuna Republike Slovenije, uporabnikov iz 6. člena ZIPra, lokalnih skupnosti in njihovih ožjih delov ter organov lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki). S to odredbo so predpisani računovodski postopki izkazovanja poslovnih dogodkov, vodenja knjig in izdelave poročil.
Proračunski uporabniki evidentiranjo in izkazujejo javnofinančne prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke, sredstva in obveznosti do virov sredstev na posameznih kontih, predpisanih v enotnem kontnem načrtu, ki je sestavni del te odredbe (priloga I). Razporeditev na posamezne konte se opravi v skladu z vsebino kontov, ki je predpisana s to odredbo.
Proračunski uporabniki sestavljajo bilanco stanja (priloga II), bilanco prihodkov in odhodkov (priloga III), izkaz računa finančnih terjatev in naložb (priloga IV) ter izkaz računa financiranja (priloga V), ki so sestavni del te odredbe.
Proračunski uporabniki razčlenjujejo konte po tej odredbi na analitične konte (uporaba razreda 6 je prosta) v skladu s potrebami spremljanja izvrševanja proračuna in drugimi potrebami po zagotavljanju podatkov.
Proračunski uporabniki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami te odredbe ter določbami zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90 in Uradni list RS, št. 42/90, 30/93, 92/93), če zakon o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 – odl. US RS, 7/93 in 43/93 – odl. US RS), ZIPro in podzakonskimi akti izdanimi na podlagi teh dveh zakonov, ne določajo drugače.
Proračunski uporabniki morajo v pravilniku, ki ga določa 15. člen zakona o računovodstvu opredeliti odgovornosti oseb, ki sprožajo poslovne dogodke (finančne transakcije in druge poslovne dogodke) ter obveznosti in odgovornosti za sestavo in posredovanje knjigovodskih listin. Proračunski uporabniki morajo s pravilnikom urediti popis sredstev, terjatev in obveznosti.
Odgovorni delavci proračunskih uporabnikov predložijo originale knjigovodskih listin (v nadaljnjem besedilu: listine) svoji računovodski službi za vsak poslovni dogodek, ki se nanaša na spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev ali na spremembo prejemkov in izdatkov, ter listine v zvezi s poslovnimi dogodki, ki so predmet izvenbilančne evidence.
Knjigovodske listine kot podlaga za obravnavanje podatkov so izvirne ali izvedene (pogodbe, obračunske situacije, računi, naročilnice, dobavnice, prevzemnice, reverzi, sklepi, odločbe, dokazila in drugi dokumenti). Izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku sestavijo na kraju in ob času njegovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem in ima naslednjo vsebino:
-
ime in po potrebi naslov uporabnika, ki izda listino,
-
ime in številko ter po potrebi tudi šifro listine,
-
datum in kraj izdaje (pri notranjih knjigovodskih listinah kraj ni nujen),
-
imena oseb, ki sodelujejo v poslovnem dogodku oziroma so pooblaščene predstavljat sodelujoče v poslu;
-
oznake stroškovnih mest (šifra uporabnika ali njegove organizacijske enote) in stroškovnih nosilcev (proračunska postavka, ekonomski namen) ali poslovnih učinkov za listine, iz katerih izhajajo prihodki in odhodki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
-
podlago za poslovni dogodek, razen če je nepomembna,
-
opis poslovnega dogodka z natančno opredelitvijo njegove vsebine,
-
pospise oseb, pooblaščenih za podpis take listine,
-
druge podatke odvisne od okoliščin.
III. VREDNOTENJE RAČUNOVODSKIH POSTAVK
III/1. Ocenjevanje postavk bilance stanja
1. Odpisovanje osnovnih sredstev
Odpis materialnih in nematerialnih naložb je reden ali izreden.
Reden odpis osnovnih sredstev se opravlja po stopnjah, določenih z uredbo o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (Uradni list SFRJ, št. 21/89 in 5/90). Amortizacijske stopnje, ki niso določene v uredbi se določijo na podlagi podatkov ali ocene o predvideni življenjski dobi osnovnega sredstva.
Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično z uporabo proporcialne metode.
Redni odpis se ne opravlja za naslednja osnovna sredstva:
-
zemljišča in gozdove kot naravna bogastva, ki se ne izrabijo;
-
vlaganja v pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb od začetka uporabe (izkoriščanja) oziroma do roka, določenega z investicijskim načrtom za začetek uporabe;
-
predujme za pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb, za katere se opravljata popravek vrednosti in odpis kot za druge terjatve;
-
gradbene objekte in stvari, ki so v skladu z zakonom razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike oziroma so muzejska vrednost ali likovno, kiparsko, filmsko in drugo umetniško delo;
-
lokalne zemljate ali makadamske ceste ter objekte, ki so njihov sestavni del;
-
gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo slovenske vojske ter gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in državne varnosti;
-
spodnji ustroj železniških in drugih prog, cest, letališč, ulic, trgov, parkov in drugih zazidanih javnih površin.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja osnovnega sredstva, trajne izločitve osnovnega sredstva iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna osnovna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva, ki je bila upoštevana za izračun amortizacijske stopnje.
Nematerialne in materialne naložbe se odpisujejo v breme splošnega sklada.
Za vrednost presežkov ugotovljenih s popisom se poveča splošni sklad.
2. Revalorizacija sredstev in obveznosti do virov sredstev
Nabavna vrednost in popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev razen dolgoročno razmejenih stroškov se revalorizira s stopnjo rasti cen na drobno. Revalorizirana nabavna vrednost osnovnega sredstva ne sme biti višja od tržne cene novega istovrstnega osnovnega sredstva.
Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev se poveča splošni sklad.
Kapitalske naložbe v organizacije, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, se revalorizirajo na podlagi indeksa cen na drobno. Za učinek revalorizacije kapitalskih naložb se poveča splošni sklad, oblikovan za te naložbe.
Če je s predpisom ali pogodbo določena revalorizacija terjatev, finančnih naložb ali obveznosti se za znesek revalorizacije poveča obveznost do vira teh sredstev.
Za druga sredstva in vire sredstev se revalorizacija ne opravlja, razen, če je tako določeno s predpisom.
Terjatve in naložbe se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Oblikovanje popravkov in odpis terjatev in naložb se opravlja na način in pod pogoji, ki so določeni s posebnim predpisom. Popravek oziroma odpis terjatev, ki se priznavajo v prihodke in prejemke tekočega leta, zmanjšuje prihodke in prejemke tekočega leta. Popravek oziroma odpis drugih terjatev in naložb zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.
9. člen
III/2. Priznavanje prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračunskih uporabnikov se priznavajo v skladu z računovodskim načelom denarnega toka.
Šteje se, da je pogoj za priznavanje prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov določen v prejšnjem odstavku izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanje nanašajo poravnane na drug način, pri čemer ni nastal denarni tok.
Med prihodke in druge prejemke proračunskih uporabnikov tekočega leta, se priznajo vsa sredstva, ki so bila vplačana na račune proračunskih uporabnikov do 31. decembra tekočega leta in se nanašajo na prihodke in druge prejemke nastale do konca obračunskega obdobja.
Med odhodke in druge izdatke tekočega leta se priznavajo vsa plačila do 31. decembra tekočega leta, ki se nanašajo na odhodke in druge izdatke nastale do konca obračunskega obdobja.
Med prihodke in druge prejemke tekočega leta proračunskih uporabnikov se priznavajo tudi sredstva, ki so bila prenešena na njihove račune iz sredstev proračuna tekočega leta do 31. januarja naslednjega leta za poravnavo obveznosti nastalih do konca obračunskega obdobja.
V odhodke in druge izdatke tekočega leta se priznavajo tudi plačila obveznosti, ki so bile poravnane po izteku obračunskega obdobja iz namenskih sredstev prejetih za tekoče leto, vendar najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.
Med odhodke in druge izdatke tekočega proračunskega obdobja se vključujejo tudi dani predujmi in plačila obveznosti za zaloge iz prejemkov tekočega obračunskega obdobja.
Letno poročilo je sestavljeno iz računovodskih izkazov iz drugega odstavka tega člena ter pojasnil k posameznim postavkam računovodskih izkazov.
Računovodski izkazi po tej odredbi so:
-
bilanca prihodkov in odhodkov,
-
izkaz računa finančnih terjatev in naložb,
-
izkaz računa financiranja.
Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznosti do virov sredstev ob koncu obračunskega obdobja. V bilanci stanja so izkazana tudi sredstva, ki jih ima proračunski uporabnik v finančnem najemu ali v upravljanju.
Sredstva in obveznosti do virov sredstev se razčlenjujejo tako, kot je določeno v prilogi II.
Bilanca prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih, ki jih je proračunski uporabnik dosegel v skladu z določbami 10., 11. in 12. člena te odredbe.
Prihodki in odhodki se razčlenjujejo tako, kot je določeno v prilogi III.
Izkaz računa finančnih terjatev in naložb vsebuje podatke prejetih vračil danih posojil in prodaje kapitalskih deležev ter danih posojil in povečanje kapitalskih deležev. V izkazu računa finančnih terjatev in naložb se izkazujejo tudi izdatki v višini neodplačanih danih kratkoročnih posojil na zadnji dan obračunskega obdobja. Podatki se razčlenjujejo tako, kot je določeno v prilogi IV.
Izkaz računa financiranja vsebuje podatke o prejemkih iz naslova koriščenja dolgoročnih posojil v tekočem obračunskem obdobju in prejemkih v višini neodplačanih prejetih kratkoročnih posojil na zadnji dan obračunskega obdobja ter o izdatkih iz naslova odplačila dolgoročnih posojil v obračunskem obdobju. Podatki se razčlenjujejo tako, kot je določeno v prilogi V.
Računovodski izkazi iz 13. člena te odredbe se predložijo organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov v rokih, ki so določeni v zakonu o računovodstvu.
Proračunski uporabniki sestavljajo za obdobje od 1. januarja do 30. junija bilanco prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb in izkaz računa financiranja v skladu s 13. členom te odredbe in jo predložijo organizaciji iz prvega odstavka tega člena do 20. julija tekočega leta.
Računovodske izkaze iz 13. člena te odredbe predložijo proračunski uporabniki do konca februarja prihodnjega leta.
Proračunski uporabniki ne predlagajo trimesečnega poročila, ki je določeno v 31. členu zakona o računovodstvu.
Bilanca stanja proračunskih uporabnikov je podlaga za sestavo konsolidirane premoženjske bilance Republike Slovenije in občin. Proračunski uporabniki morajo zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročnih in kratkoročnih terjatev in obveznosti, ki se nanašajo na medsebojna razmerja med proračunskimi uporabniki.
V. VSEBINA RAZREDOV, SKUPIN IN POSAMEZNIH KONTOV
1. Razred 0: Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
Konti skupine 00 – Neopredmetena dolgoročna sredstva
Na kontih skupine 00 se izkazujejo dolgoročno vračunljivi stroški, materialne pravice, druga neopredmetena dolgoročna sredstva, terjatve za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena dolgoročna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, ki se pridobivajo.
Ob knjiženju v breme na kontih te skupine se za izkazano vrednost poveča splošni sklad.
Konti skupine 01 – Popravek vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Na kontih skupine 01 se izkazujejo popravki vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
Ob knjiženju v dobro na kontih te skupine se za izkazano vrednost popravka zmanjša splošni sklad.
Konti skupine 02 – Nepremičnine