Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Uporaba 83. člena Družinskega zakonika (določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju) v stečajni praksi

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
dr. Sara Ahlin Doljak, odvetnica, mediatorka in predavateljica na Evropski pravni fakulteti Nove univerze
Datum
14.09.2021
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v skupnem premoženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izoblikovala, saj se Družinski zakonik (DZ) uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ ni bil urejen položaj skupnega premoženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja.
BESEDILO

Uporaba 83. člena DZ v stečajni praksi

Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v skupnem premoženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izoblikovala, saj se Družinski zakonik (DZ)1 uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ ni bil urejen položaj skupnega premoženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. DZ v tretjem, četrtem in petem odstavku 83. člena ureja določitev deležev v skupnem premoženju zakoncev v primeru, ko je eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. V članku je podrobneje analiziran 83. člen DZ, ki obravnava določitev deleža zakonca v skupnem premoženju na predlog upnika v primeru individualne izvršbe ali kadar je eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. Še preden se bo izoblikovala sodna praksa, lahko predvidimo nekaj pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile zaplete v praksi.

1. Opredelitev skupnega premoženja zakoncev

Na podlagi 67. člena DZ spadajo v skupno premoženje zakoncev premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Kot skupno premoženje zakoncev je ovrednoteno tudi premoženje, ki se pridobiva na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja zakoncev ali iz premoženja, ki iz skupnega premoženja izhaja. Ob tem nas zmoti formulacija »življenjska skupnost zakoncev«, saj bi bilo pravilneje, da bi zakonodajalec zapisal »življenjska skupnost moškega in ženske«, ki predstavlja zunajzakonsko skupnost, kot je opredeljena v 4. členu DZ. V nadaljevanju tega članka bomo uporabljali termin zakonec, ki velja tudi za zunajzakonskega partnerja.

Skupno premoženje zakoncema pripada skupaj, kar pomeni, da njuni deleži v skupnem premoženju niso določeni. Ker deleži niso določeni, zakonec ne more razpolagati z deležem s pravnimi posli, ga ne obremeniti in tudi ne odsvojiti. Zakonca imata na tem premoženju lahko le skupno lastnino.2 Ob tem je treba poudariti, da se institut solastnine pojmovno in dejansko razlikuje od institutov skupne lastnine in skupnega premoženja zakoncev. Solastnik lahko samostojno razpolaga3 s svojim solastnim deležem v določenem premoženju oziroma stvari, zakonec brez strinjanja drugega zakonca pa ne more pravno veljavno razpolagati s svojim deležem, ne na posamezni stvari ne na določenem premoženju. Kaj sploh pomeni, da nepremičnina spada v skupno premoženje? To pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot enota in jima ne pripada solastninski delež na nepremičnini, saj ta do razdružitve ni določen.

Odgovornost zakoncev za obveznosti, ki nastanejo na podlagi 82. člena DZ, je solidarna. Če obveznost izvira iz skupnega premoženja, odgovarjata zakonca solidarno (vsak izmed njiju odgovarja za celoten dolg) z vsem svojim premoženjem, tudi v primeru, ko je obveznost/ dolg prevzel/povzročil le en zakonec. Upnik prostovoljno izbere, od katerega zakonca bo terjal izpolnitev obveznosti. Navadno izbere tistega, pri katerem je verjetnost, da bo dolg poplačan, večja. Zakonec, ki je dolg poplačal, ima regresni zahtevek do drugega zakonca za povrnitev presežka od njegovega solastnega dela obveznosti.4

Obveznosti zakoncev, ki so nastale v času njune zveze, tudi po razpadu zakonske zveze ostajajo njuna solidarna odgovornost, torej sta solidarno odgovorna za to, da obveznosti poravnata, saj so deleži v skupnem premoženju nespremenjeni.

2. Osebni stečaj zakonca

2.1. Nepremično premoženje, vknjiženo v zemljiško knjigo na stečajnega dolžnika

Na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)5 je moral biti zakonec, ki ni bil v stečajnem postopku, aktiven in prijaviti izločitveno pravico v zakonskem roku, ki ga določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),6 ter v prijavi izkazati skupno premoženje. DZ ni uzakonil aktivnosti sozakonca, temveč je uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, kot da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. 7 Prijava izločitvene pravice se preizkusi po pravilih, ki jih določa 303. člen ZFPPIPP. Zakonec, ki je prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana,8 mora v pravdi uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve na podlagi 69. člena ZFPPIPP.

Stečajni upravitelj mora po oklicu osebnega stečaja preveriti dejansko in premoženjsko stanje dolžnika. Preveri podatke o dolžnikovem nepremičnem premoženju, kdaj je bilo pridobljeno in ali obstajajo pravne prepovedi za njegovo prodajo in/ali obremenitev. Pomembno in nujno je ugotoviti obseg celotnega skupnega premoženja, prispevek zakoncev k nastanku skupnega premoženja, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj ima pooblastila, da lahko pridobiva podatke o premoženju zakonca, ki je v postopku osebnega stečaja, podatkov zakonca stečajnega dolžnika pa ne sme pridobivati, kar velikokrat otežuje določitev skupnega in posebnega premoženja stečajnega dolžnika.

Na podlagi tretjega odstavka 83. člena DZ mora stečajni upravitelj polovični delež nepremičnine določiti v korist zakonca stečajnega dolžnika. Zaradi te obligatorne določbe stečajni upravitelj ne more delovati v največjem interesu upnikov, kot določa 8. točka drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP. Z izločitvijo nepremičnine postaneta dolžnika oba zakonca. Unovčenje stečajne mase je bistveno nižje, ko se prodaja le idealni delež stečajnega dolžnika na skupni nepremičnini. Prodaja solastninskih deležev nepremičnine v primerjavi s prodajo celote je za kupce manj zanimiva.

Če stečajni upravitelj pridobi podatke o premoženju zakonca stečajnega dolžnika in pri tem ugotovi, da je lastninski delež stečajnega dolžnika v skupnem premoženju večji od polovice, mora v pravdnem postopku zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika.9 Sodišče pri določitvi deleža upošteva dohodke zakoncev, njuno medsebojno pomoč, njuno vlogo pri varstvu in vzgoji skupnih otrok, kdo izmed njiju je opravljal gospodinjska dela, skrbel za skupen dom in družino ter vsako drugo obliko sodelovanja ali dela pri povečanju ter ohranjanju skupnega premoženja, kot našteva drugi odstavek 74. člena DZ. Spor glede ugotavljanja deleža v skupnem premoženju povečuje stroške stečajnega postopka in ga časovno podaljšuje.

2.2. Nepremično premoženje, vknjiženo v zemljiško knjigo na zakonca stečajnega dolžnika

Podatkov o premoženju zakonca stečajnega dolžnika stečajni upravitelj navadno ne more pridobiti in ima zaradi tega pomanjkljive podatke, kar lahko vodi do napačne ocene obsega skupnega premoženja in ločenega premoženja stečajnega dolžnika.

Eno izmed vodilnih načel stečajnega postopka je hiter zaključek postopka s čim ugodnejšim poplačilom upnikov iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Na podlagi pravne domneve iz tretjega odstavka 83. člena DZ stečajni upravitelj deluje v škodo upnika. Skupna lastnina se preoblikuje v solastnino in nepremično premoženje se prodaja po idealnih solastninskih deležih v postopku stečaja. Solastniški deleži za kupce niso zanimivi in se na trgu težje prodajo. SPZ ureja skupno lastnino v 72. členu. Skupna lastnina pomeni, da deleži skupnih lastnikov na nepremičnini niso vnaprej določeni. Skupno premoženje pripada zakoncema skupaj in deleži vsakega od njiju v tem premoženju niso določeni.10 Pogoj za nastanek skupnega premoženja in skupne lastnine na nepremičnini je, da obstaja zakonska zveza oziroma zunajzakonska skupnost.

Zakonodajalec pri pisanju 83. člena DZ ni uvidel pomena gospodarne rešitve v stečajnem postopku in postopki zaradi obveznosti, ki jih določba tega člena nalaga stečajnim upraviteljem, se bodo zagotovo podaljševali.

2.3. Oba zakonca v postopku osebnega stečaja

DZ postopka, ko sta v stečaju oba zakonca istočasno, izrecno ne ureja. Menim, da se v takih primerih lahko uporabita tretji in peti odstavek 83. člena DZ.

Pri skupnem nepremičnem premoženju, pridobljenem v času zakonske zveze, je v primeru, ko sta v postopku stečaja oba zakonca, polovica nepremičnega premoženja v stečajni masi enega zakonca, druga polovica pa v stečajni masi drugega zakonca. Nepremično premoženje zakoncev se prodaja v dveh ločenih stečajnih postopkih. Stečajni upniki so zato v slabšem položaju, saj bi bilo unovčenje stečajne mase večje, če bi se nepremičnina prodajala v enem stečajnem postopku kot celota. Tak način unovčenja stečajnih mas v dveh ločenih stečajnih postopkih je v nasprotju z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov. Določba 47. člena ZFPPIPP je obligatorna, saj nalaga, da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi na način, da so zagotovljeni najugodnejši pogoji glede rokov za poplačilo upnikov in glede višine poplačila upnikom. Kako zadostiti načelu zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov? Menimo, da je rešitev treba iskati v medsebojnem dogovoru med obema upraviteljema, ki vodita postopka osebnega stečaja zakoncev, da se skupno premoženje zakoncev proda v stečajnem postopku enega izmed zakoncev v celoti, navadno pri tistem zakoncu, ki je v zemljiško knjigo pri skupni nepremičnini vpisan do celote. Na ta način bi se zmanjšali stroški postopka stečaja in stečajni upniki bi imeli boljše pogoje/izhodišče za poplačilo svojih terjatev.11

3. Določitev dolžnikovega deleža na podlagi 83. člena DZ

Po prvem odstavku 83. člena DZ ima upnik na voljo sodno varstvo, v okviru katerega lahko na podlagi pravnomočne sodne odločbe v pravdnem postopku zahteva, da sodišče določi delež dolžnika v skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).12 Če se v izvršilnem postopku prodaja delež dolžnika v skupnem premoženju, ima drugi zakonec zakonito predkupno pravico za nakup deleža.

Do sprejetja DZ v naši zakonodaji niso bili urejeni primeri skupnega premoženja zakoncev, ko je bil zakonec insolventen.

Če zakonec, ki ni v postopku stečaja, meni, da je njegov delež v skupnem premoženju večji od polovice, lahko v trimesečnem roku13 od oklica osebnega stečaja zakonca vloži prijavo izločitvene pravice do svojega deleža v skupnem premoženju, večjega od polovice. Če prijave izločitvene pravice do večjega deleža ne vloži, velja pravna domneva, da je v postopku stečaja zakonca prijavil izločitveno pravico do polovičnega deleža skupnega premoženja.14

Preizkus izločitvene pravice se izvaja na podlagi 303. člena ZFPPIPP. Če upravitelj prereka zakončevo izločitveno pravico, je zakonec napoten na pravdo. V roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev lahko vloži tožbo za uveljavljanje večjega deleža v skupnem premoženju.15

V sodbi I Cp 3091/2016 z dne 14. decembra 2016 je Višje sodišče v Ljubljani izpostavilo, da je določitev solastninskih deležev zakoncev na posamezni stvari skupnega premoženja dopustna šele takrat, ko je znan obseg celotnega skupnega premoženja zakoncev in njuni deleži v tem premoženju. Pri tem je treba upoštevati, da namen delitve skupnega premoženja v osebnem stečaju ne more biti zgolj določitev deležev v skupnem premoženju, ampak mora delitev nujno voditi do transformacije v solastnino. Glavni namen stečajnega postopka je unovčenje dolžnikovega premoženja, kar pa se lahko doseže le s prodajo solastniškega deleža premoženja v stečajnem postopku.16

4. Sklep

V tretjem do petem odstavku 83. člena DZ so urejene situacije, ko je v postopku osebnega stečaja eden od zakoncev. Če se zakonec, ki ni v postopku stečaja, s tem strinja, sta deleža v celotnem skupnem premoženju, ki sta ga zakonca v času trajanja zakonske zveze ustvarila, enaka, kot je opredeljeno v prvem odstavku 74. člena DZ. Stečajno sodišče s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja odloči, da je delež stečajnega dolžnika v skupnem premoženju enak polovičnemu deležu. Do pravdnega postopka pride le v dveh primerih: če upravitelj oceni, da je delež stečajnega dolžnika večji od polovice, ali če drugi zakonec vloži prijavo izločitvene pravice, s katero zahteva delež, večji od polovice.

Zakonska domneva polovičnih deležev zakoncev v skupnem premoženju, določena v tretjem odstavku 83. člena DZ, lahko v praksi povzroča zaplete in podaljšanje postopkov osebnega stečaja. Po določbi 83. člena DZ mora upravitelj sprožiti sodni spor, če meni, da je delež insolventnega zakonca v skupnem premoženju drugačen od polovice.

Tožba na podlagi 83. člena DZ je potrebna le takrat, ko imata zakonca pravilno vpisano skupno lastnino na nepremičnini. V primeru vpisa solastnine do ene polovice v korist vsakega od zakoncev tožba ni potrebna, saj je prodaja idealnega deleža mogoča in ima drugi zakonec le zakonito predkupno pravico, ki je določena v tretjem odstavku 66. člena SPZ in drugem odstavku 83. člena DZ.

Ob tem se poraja nekaj vprašanj. Ali je delitev skupnega premoženja sodišču dolžan predlagati stečajni upravitelj, ali je to dolžnost zakonca stečajnega dolžnika, glede na določilo 83. člena DZ? Ali lahko stečajni upravitelj zaobide določbo četrtega odstavka 83. člena DZ, v smislu sporazuma z zakoncem stečajnega dolžnika, da bi njuno skupno premoženje prodal in poplačal upnike? S tem vprašanjem sem želela poudariti, da zakonec stečajnega dolžnika na podlagi sporazuma, sklenjenega med njim in stečajnim upraviteljem, ne bi zahteval in ne bi uveljavljal ničesar iz stečajne mase. Če bi zakon dopuščal možnost izbire, bi unovčenje stečajne mase stečajnega dolžnika v postopkih osebnega stečaja v mnogih primerih lahko bilo hitrejše in učinkovitejše. Tako bi prišli do ugodnejše končne rešitve za stečajne upnike in tudi za oba zakonca.

Na nekatera postavljena vprašanja bo v prihodnje odgovorila sodna praksa s področja stečajnega in družinskega prava, medtem ko bo na druga moral odgovoriti zakonodajalec. De lege ferenda zakonodajalcu predlagamo, da bi 83. člen DZ dopolnil tako, da bi imel stečajni upravitelj pri vodenju stečajnega postopka nad dolžnikom možnost dogovarjanja in več avtonomije, kot mu je nalagata sedanji tretji in četrti odstavek tega člena.


1 Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.

2 Člen 68 DZ.

3 Tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika ‒ SPZ (Ur. l. RS, št. 87/02 in nasl.).

4 Drugi odstavek 82. člena DZ.

5 Člen 56 ZZZDR (Ur. l. RS, št. 15/76 in nasl.).

6 Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl.

7 Tretji odstavek 83. člena DZ.

8 Glej prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP: »Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.«

9 Četrti odstavek 83. člena DZ.

10 Člen 67 DZ.

11 Čujovič, M., et al.: Komentar Družinskega zakonika. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 259–260.

12 Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.

13 Drugi odstavek 53. člena ZFPPIPP.

14 Peti odstavek 83. člena DZ.

15 Prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP.

16 Orož, D.: Skupno premoženje zakoncev v osebnem stečaju. Zbornik, 11. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Lexpera (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 52–53.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window