Program razvoja gozdov v Sloveniji (NPRG)

Na podlagi 6. in 7. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) in 168. člena svojega poslovnika je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. februarja 1996 sprejel

Podlaga za program razvoja gozdov v Sloveniji sta 6. in 7. člen zakona o gozdovih. 7. člen tega zakona med drugim določa, da se s programom razvoja gozdov v Sloveniji določijo nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo.

Program temelji tudi na mednarodnih obveznostih naše države, da v skladu z enajstim poglavjem Agende 21, sprejete na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru leta 1992, pripravi nacionalni gozdarski akcijski program za gospodarjenje, ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, ki mora biti povezan z drugimi rabami prostora. Poleg tega so v programu upoštevana tudi določila Alpske konvencije, resolucij, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi (Strasbourg 1991, Helsinki 1993) in Konvencije o biološki pestrosti (Rio de Janeiro 1992).

S programom razvoja gozdov v Sloveniji so, ob upoštevanju naravnih zakonitosti gozdnih ekosistemov, javnih interesov, materialnih možnosti države ter potreb in interesov lastnikov gozdov, postavljeni temelji za ohranitev in razvoj vseh gozdov in njihovih funkcij. Z njim je oblikovana strategija razvoja na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi, nakazane pa so tudi strokovne usmeritve pri sodelovanju z dejavnostmi, ki se z gozdarstvom srečujejo v prostoru. Za uresničevanje strategije trajnostnega, sonaravnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in gozdnatim prostorom so določene tudi organizacijske, kadrovske in materialne podlage.

Slovenija je s 53 odstotnim deležem gozdov tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd je tako bistvena prvina in sooblikovalec našega okolja, njegov varovalni in socialni pomen za vse ljudi pa postaja čedalje večji. Poleg tega dejstva upošteva program tudi tale splošna izhodišča:

Med temeljne vloge gozda, ki ponazarjajo pomen gozdov pri ohranjanju narave in varovanju našega okolja, prištevamo zlasti:

Gozdovi so za Slovenijo, ki nima veliko drugih naravnih virov, tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. Ohranjeni gozdovi omogočajo tudi razvoj turizma in rekreacije, saj je privlačnost ohranjene gozdne krajine ena naših bistvenih primerjalnih prednosti. Zaradi izpolnjevanja gospodarskih in socialnih funkcij gozdov je v nacionalnem interesu tudi dobro vzdrževanje in odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.

Vse funkcije gozda lahko dobro opravlja samo zdrav, ohranjen in biološko pester gozd. V primerjavi z gozdovi v drugih evropskih državah so slovenski gozdovi bolje ohranjeni in imajo bolj pestro naravno zgradbo. Tako stanje je posledica načrtnega in skrbnega gospodarjenja z gozdovi v preteklosti. Gospodarjenje z gozdovi je sonaravno in temelji na naravnem pomlajevanju ter malopovršinskih in zmernih posegih. S takim načinom dela se je naš gozd posebej v zadnjih desetletjih bistveno okrepil.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki je razvito v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah, je ena redkih dejavnosti, ki organsko povezuje ohranjanje narave in gospodarsko dejavnost. Sočasnost in soodvisnost uresničevanja ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij je temeljna značilnost gospodarjenja z gozdovi pri nas. Ohranitev in varstvo gozdov ob hkratnem ekološko obzirnem izkoriščanju in pospeševanju kakovosti vseh funkcij gozda – in ne samo lesa – postaja tudi vsesplošna evropska in svetovna usmeritev.

Javni interes za dobrine gozda in gozdnate krajine nenehno narašča in narekuje takšno gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočalo ohranitev in povečevanje stabilnosti in kakovosti gozdov ter vseh njihovih funkcij ne glede na lastništvo. Sonaravno gospodarjenje z gozdom je dolgoročno v prid tudi zasebnemu (lastniškemu) interesu do gozdov ter ekosocialnemu konceptu razvoja našega kmetijstva. Krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov praviloma skoraj v ničemer ne omejuje proizvodnje lesa, zahteva pa posebej poglobljeno, načrtno in dolgoročno gospodarjenje z gozdovi.

Ravnanje z večnamenskim gozdom je mnogo bolj zapleteno, kot če nam gre samo za pridelavo lesa. Gozdnogojitveni ukrepi morajo biti premišljeni ter časovno in prostorsko usklajeni, dela pa kakovostno opravljena. Zaradi zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij imajo tudi zasebni gozdovi javni pomen, zato država zanje uveljavlja posebno pravno ureditev (varstvo), financira javno gozdarsko službo in lastnikom tudi prispeva k stroškom gospodarjenja z gozdovi.

Slovenija leži v pasu zmerno toplega podnebja, kjer so temperaturne in vlažnostne razmere v splošnem ugodne za razvoj gozdov, zaradi njene lege med mediteranskim, alpskim in celinskim prostorom ter zaradi razgibanega reliefa in raznolike geološke podlage pa so rastišča slovenskih gozdov zelo pestra. Veliko gozdnih rastišč je zelo labilnih in ranljivih (več kot 50%), zato je pri večini gozdov poudarjena njihova varovalna vloga, hkrati pa naravne danosti omogočajo tudi pridelavo kakovostnega lesa. Naši gozdovi so čedalje pomembnejši tudi kot nenadomestljiv prostor za rekreacijo in nudijo možnosti za razvoj trajnostnega turizma.

Okvirna (začasna) valorizacija funkcij gozdov v območnih gozdnogospodarskih načrtih kaže, da je ob lesnoproizvodni funkciji, ki je pomembna v skoraj vseh slovenskih gozdovih (razen v ekstremno varovalnih gozdovih na ca. 7% površine), na dobri polovici slovenskih gozdov poudarjena vsaj ena od ekoloških ali socialnih funkcij. Upoštevajoč dejstvo, da se funkcije med seboj tudi prekrivajo, so tako nadpovprečno poudarjene varovalna funkcija na 20% površine gozdov, na 16% hidrološka, na 14% dediščinsko-varstvena, na 8% turistična in rekreacijska, druge funkcije (klimatska, zaščitna, estetska, poučna, raziskovalna, biotopska) pa na 20% površine gozdov.

Kar zadeva lesnoproizvodno funkcijo lahko ugotovimo, da še ni dovolj izkoriščena. Prirastoslovne analize namreč kažejo, da povprečna proizvodna sposobnost rastišč slovenskih gozdov dosega vrednost 8,0 m3/ha (Preglednica 1), dejanski tekoči prirastek pa znaša 4,9 m3/ha. Proizvodni potencial slovenskih gozdnih rastišč je torej izkoriščen samo 61 odstotno.

Preglednica 1: Porazdelitev gozdnih rastišč v Sloveniji in njihov lesnoproizvodni potencial (po rastiščnih koeficientih – Rk)

----------------------------------------------------------------
.                                           Površina
----------------------------------------------------------------
.                                    Rk           ha           %
----------------------------------------------------------------
Vrbovja in jelševja                 9.2          7.508         1
Hrastovja in gabrovja              10.5         87.373         8
Hrastovja                           5.1         33.769         3
Rastišča termofilnih listavcev      1.0         57.936         5
Borovja                             4.2         39.394         4
Bukovja s hrasti                   10.2        115.166        11
Bukovja na karbonatu                7.6        286.074        27
Acidofilna bukovja                  7.7        179.451        17
Jelovja                            12.1         49.228         4
Dinarska jelova bukovja             9.7        163.581        15
Smrekovja                           7.7         15.471         1
Visokogorski gozdovi                6.6         41.525         4
----------------------------------------------------------------
Skupaj                              8.0      1,076.474       100
----------------------------------------------------------------

Goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in zato velik delež težko dostopnih gozdov so poglavitni vzroki, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Močneje spremenjenih (zasmrečenih) gozdov je le okrog 15%.

Preglednica 2: Deleži najpomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi slovenskih gozdov

-------------------------------------------------
.                  potencialna          sedanje
.                 vegetacija (%)       stanje (%)
-------------------------------------------------
bukev                  58                  29
smreka                  8                  35
jelka                  10                  11
hrast                   8                   8
pl. listavci            6                   3
drugi listavci          8                   7
bor                     2                   7
-------------------------------------------------

Preglednica 2 opozarja na precejšen odklon dejanske drevesne sestave slovenskih gozdov od naravne, ki je predvsem posledica sajenja smreke v oddaljenejši preteklosti (po vzoru nemške šole gospodarjenja z gozdovi), zlasti na Štajerskem in Koroškem, ter sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razširjanja z lastno semenitvijo na Krasu.

Preglednica 3: Spreminjanje površine gozdov v Sloveniji v obdobju 1875–1990

---------------------------------------------------------------
.          leto:   1875    1947    1961    1970    1980    1990
---------------------------------------------------------------
Gozdna površina
 v 000 ha           737     879     961    1026    1045    1077
Gozdnatost v%      36,4    43,4    47,5    50,7    51,6    53,2
---------------------------------------------------------------

Preglednica 3 kaže, da je površina gozdov v Sloveniji doslej naraščala in je v letu 1990 dosegla 1.077.000 ha ali 53% površine Slovenije, ta delež pa naj v prihodnje ne bi več bistveno naraščal.

Preglednica 4: Gibanje lesne zaloge, prirastka in poseka v obdobju 1947–1990

-------------------------------------------------------------------------------
leto:                    1947      1956      1961      1970      1980      1990
-------------------------------------------------------------------------------
Lesna zaloga v 000 m3:
– iglavci              59.800    63.819    87.263    98.223   104.913    07.860
%                          54        55        58        56        54        52
– listavci             51.000    51.461    62.784    77.761    89.044    99.392
%                          46        45        42        44        46        48
-------------------------------------------------------------------------------
skupaj:               110.800   115.280   150.047   175.984   193.957   207.252
-------------------------------------------------------------------------------
Prirastek v 000 m3:
– iglavci               1.500     1.471     1.972     2.373     2.556     2.615
%                        2,51      2,30      2,26      2,42      2,44      2,42
– listavci              1.214     1.146     1.400     1.810     2.365     2.686
%                        2,38      2,23      2,23      2,33      2,66      2,70
-------------------------------------------------------------------------------
skupaj:                 2.714     2.617     3.372     4.183      4.921    5.301
-------------------------------------------------------------------------------
Možni posek v 000 m3:
– iglavci                   –         –         –     1.967      2.049    1.732
– listavci                  –         –         –     1.453      1.531    1.286
-------------------------------------------------------------------------------
skupaj:                     –         –         –     3.420      3.581    3.018
-------------------------------------------------------------------------------
Realizacija sečenj v 000 m3:
– iglavci               1.616     1.661    1 .708     1.887     2.054         –
– listavci              1.244     1.252     1.179     1.254     1.264         –
-------------------------------------------------------------------------------
skupaj:                 2.860     2.913     2.887     3.141     3.318         –
-------------------------------------------------------------------------------

Vir: Statistični letopisi Republike Slovenije

Za leto 1970 so vir podatkov o površini, lesni zalogi in prirastkih gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 1971–1980. Vir podatkov o možnem poseku so gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij za obdobje 1971–1980, 1981–1990, 1991–2000.

Opomba: Podatki o možnem poseku in realizaciji sečenj, prikazani po posameznih letih, veljajo za obdobje desetih let vnaprej (primer: podatka za leto 1980 predstavljata možni letni posek oziroma letno povprečje realiziranih sečenj za obdobje 1981–1990). Podatki o možnem poseku do leta 1970 na ravni Slovenije niso znani, saj do tedaj še niso bili izdelani gozdnogospodarski načrti za vse gozdove.

Kot je razvidno iz preglednice 4, sta se lesna zaloga in prirastek slovenskih gozdov zaradi smotrnega gospodarjenja z njimi vse do leta 1990 vztrajno povečevala. Lesna zaloga je v letu 1990 dosegla vrednost 194 m3/ha, kar je 80 odstotno povečanje glede na leto 1956 oziroma celo 87% glede na leto 1947. V slabih petih desetletjih gre torej za veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih. V istem obdobju se je tako rekoč podvojil tekoči letni prirastek, ki sedaj znaša 4,9 m3/ha.

Starostna in debelinska struktura slovenskih gozdov še nista optimalni. Tako je 11% mladih sestojev, preveč je odraščajočih sestojev (45%), primanjkuje pa odraslih (23%), predvsem pa starejših (6%) ter prebiralnih sestojev (3%).

V naših gozdovih je prenizek zlasti delež debelega drevja (preglednica 5), ki je nosilec kakovosti in visokega vrednostnega prirastka pa tudi biološke pestrosti in mehanske stabilnosti gozdov. Debelinska struktura drevja je bolj neugodna v zasebnih gozdovih, kar je posledica marsikje pretiranih sečenj v preteklosti, posredno pa tudi zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč. V biološkem in ekološkem pogledu je ta slabost zasebnih gozdov deloma omiljena spričo dejstva, da so zasebni gozdovi bolj pestro strukturirani.

Preglednica 5: Struktura drevja po debelinskih razredih in lastništvu (stanje l. 1990)

---------------------------------------------------------------
.                 iglavci                     listavci
---------------------------------------------------------------
cm:       10–30    30–50    nad 50    10–30    30–50    nad 50
---------------------------------------------------------------
javni       31       49       20        51       40        9
zasebni     43       50        7        62       34        4
---------------------------------------------------------------
skupaj:     38       49       13        58       36        6
---------------------------------------------------------------

V Sloveniji imamo zaradi treh desetletij trajajočega, v povprečju dokaj skrbnega negovanja gozdov precej negovanih sestojev, vendar pa je razkorak med dejansko in potencialno kakovostjo sestojev še vedno velik. Negovanost gozdov je slaba zlasti v nižinskem in gričevnatem svetu, kjer je gozdna posest zelo razdrobljena, oziroma v odraščajočih listnatih in mešanih sestojih.

Struktura porabe lesa iz gozdov, ki jo za obdobje 1981–1990 kaže Preglednica 6, je tesno povezana s prizadevanji za čim boljši izkoristek slovenskih gozdnih rastišč. Pri iglavcih je bila struktura ugodna, pri listavcih pa jo je dolgoročno mogoče izboljšati z nego, zlasti z redčenji, s čimer bi bilo mogoče postopoma povečevati delež kakovostne hlodovine.

Preglednica 6: Struktura uporabe lesa iz slovenskih gozdov v obdobju 1981–1990

------------------------------------------------
.                            000 m3          %
------------------------------------------------
SKUPAJ NETO (m3)              3.057
------------------------------------------------
IGLAVCI:                      1.822         100
– hlodovina                   1.204          66
– les za celulozo               248          14
– les za plošče                  30           2
– drug tehnični les             340          18
------------------------------------------------
LISTAVCI:                     1.235         100
– hlodovina                     416          34
– les za kemično predelavo       58           5
– les za plošče                 196          15
– drug tehnični les              86           7
– drva                          479          39
------------------------------------------------

Vir: SIS za gozdarstvo

Leta 1990, pred začetkom procesa vračanja nacionaliziranih gozdov, je bilo v Sloveniji 62,4% zasebnih in 37,6% javnih gozdov. Po denacionalizaciji bo predvidoma 80% zasebnih gozdov, okrog 15% državnih gozdov, preostali gozdovi pa bodo v občinski, cerkveni in v zadružni lasti. Povečalo se bo število nekmečkih lastnikov gozdov. Gozdna posest se bo na eni strani še bolj razdrobila, na drugi pa bomo dobili tudi večje in velike zasebne gozdne posesti. Delež gozdov v javni lasti bo po končani denacionalizaciji primerljiv z Norveško in Avstrijo, ki imata v Evropi poleg Portugalske najmanjši delež javnih gozdov.

Preglednica 7: Posestna struktura zasebnih gozdov (stanje l. 1990)

-------------------------------------------------------------
Velikost gozdne posesti              Struktura v %
-------------------------------------------------------------
.                           po številu          po gozdni
.                           posestnikov          površini
-------------------------------------------------------------
.   do 0,99 ha            54,7                 10,0
. 1 do 2,99 ha            25,6                 20,1
. 3 do 4,99 ha             8,3      88,6       13,9     44,0
. 5 do 9,99 ha             7,2                 22,2
10 do 19,99 ha             3,1      10,3        8,6     40,8
. nad 20,00 ha             1,1       1,1       15,2     15,2
-------------------------------------------------------------
skupaj                     100       100        100      100
-------------------------------------------------------------

Razdrobljenost gozdne posesti se ne kaže samo v majhni povprečni zasebni gozdni posesti, ki je z 2,3 ha med najnižjimi v Evropi, ampak tudi v dejstvu, da imajo lastniki gozdov svojo gozdno posest praviloma v več prostorsko ločenih parcelah. Pogosto je neprimerna tudi oblika posesti (npr. zelo dolge in ozke parcele). Po denacionalizaciji se bo povečal delež večjih posesti, razdrobljenost manjših posesti pa se bi utegnila še povečati.

Zelo velika razdrobljenost zasebne gozdne posesti (okrog 300.000 lastnikov) otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter optimalno izrabo lesa in potencialov gozda, vendar pa hkrati pogojuje tudi vrstno in strukturno pestrost zasebnih gozdov. Majhnim gozdnim posestnikom gozd v gospodarskem smislu le malo pomeni in ne kažejo dovolj zanimanja za vzgojo kakovostnih gozdov, poleg tega pa so manjši posestniki v splošnem slabo strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Slabost razdrobljene posesti je tudi v tem, da morajo (revirni) gozdarji sodelovati z velikim številom ljudi in da je svetovanje zato manj učinkovito.

Delež sečenj, ki so posledica naravnih motenj in onesnaženosti ozračja je bil v zadnjem desetletju razmeroma velik, v zadnjih letih pa se še povečuje. Tako je v l. 1991 dosegel 25,3%, v letu 1993 pa 31,3%.

Stabilnost slovenskih gozdov v zadnjem obdobju zmanjšujejo številne naravne motnje. V zadnjih desetih letih ga je prizadelo kar pet zelo sušnih let (petdesetletne in stoletne suše v letih 1983, 1985, 1987, 1992 in 1993) ter več ujm (vetrolomi, žledolomi). Fiziološka oslabelost iglavcev je omogočila prenamnožitev podlubnikov (gradacija v letih 1992, 1993 in 1994, ki se bo v zmanjšanem obsegu gotovo nadaljevala še leto ali dve). Tako se je za preprečevalne in zatiralne ukrepe v letih 1993 in 1994 porabilo skoraj polovico vseh proračunskih sredstev, namenjenih vlaganju v gozdove.

Onesnaženost zraka izrazito negativno vpliva na zdravstveno stanje oziroma na stabilnost slovenskih gozdov, zato je zmanjšanje onesnaženosti okolja prvi pogoj za uspešno sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Negativni učinki onesnaženja so zlasti:

Delež poškodovanega drevja v gozdovih se je v zadnjih letih zaradi ugodnih podnebnih razmer predvsem pri iglavcih nekoliko zmanjšal, vendar pa je poškodovanost gozdov še vedno resen problem.

Preglednica 8: Gibanje deležev (v %) močneje poškodovanega drevja (osutost nad 25%) v obdobju 1987–1993

-------------------------------------------------------------------
.                     1987      1989      1990      1991      1993
-------------------------------------------------------------------
iglavci                43        39        35        31         31
listavci                9         8         4         6          8
vse drevesne vrste     24        23        18        16         18
-------------------------------------------------------------------

Neusklajenost odnosov med rastlinskimi in živalskimi vrstami

Premalo usklajeni odnosi med rastlinskimi in živalskimi vrstami negativno vplivajo na bioekološko stabilnost gozdov in posredno tudi na prirastek lesa. Preštevilna rastlinojeda divjad otežuje obnovo ciljnih drevesnih vrst, ponekod pa je naravna obnova, ki je pogoj za stabilni gozd, skoraj povsem onemogočena. V najtežjem položaju so obsežni jelovo-bukovi gozdovi na visokem krasu, kjer se je jelka v zadnjih desetletjih hitro sušila, naravno obnavljanje pa je že dolgo oteženo. Tudi v območjih z močno zasmrečenimi in zato biološko nestabilnimi gozdovi je preštevilna divjad ena glavnih ovir za povečanje deleža listavcev.

O resni ogroženosti gozdov zaradi neusklajenosti populacij rastlinojede divjadi z njihovim življenjskim okoljem pričajo številne analize objedenosti gozdnega mladja, opravljene po posameznih predelih slovenskih gozdov. Tako je bilo ob popisu leta 1989 na Pohorju poškodovanega 66% gozdnega mladja, na Kočevskem je bilo poškodovano 80% višjega mladja, v roškem predelu novomeškega gozdnogospodarskega območja pa je bila leta 1976 ugotovljena 46 odstotna poškodovanost gozdnega mladja. Na Ljubljanskem vrhu je bila ugotovljena 38 odstotna poškodovanost, pri mladju visokem nad 20 cm pa celo 65 odstotna, v Karavankah pa so zadnje analize pokazale 39 odstotno poškodovanost gozdnega mladja. Na postojnskem gozdnogospodarskem območju, kjer so v vsem obdobju 1977–1993 najbolj sistematično spremljali (ne)usklajenost rastlinojede divjadi z okoljem, pomembne analize pa so bile opravljene že v obdobju 1969–1976, je popis poškodovanosti mladja na snežniškem območju leta 1977 pokazal 43 odstotno poškodovanost mladja. Po tem letu se je zaradi ustreznih ukrepov v populacijah divjadi in v okolju začelo stanje izboljševati, vendar še vedno ni ugodno.

Zaradi pretiranih sečenj in paše v preteklosti je Kras postal sinonim ogolele, kamenite pokrajine. Koncem 19. in v začetku 20. stoletja so ogolele površine z velikim uspehom pogozdovali s črnim borom. Pogozdovanje je bilo prekinjeno v obdobju med obema vojnama in ponovno oživljeno po letu 1948. V zadnjih desetletjih se črni bor hitro razširja z lastno semenitvijo, pokrajino pa postopno zarašča tudi avtohtono listnato grmovje in drevje.

Kras je danes že primerno gozdnat (gozda je 47%), na ogozdenih površinah pa bo potreben še dolgotrajen progresiven razvoj gozdne vegetacije. Teža skrbi za gozdove na Krasu se s pogozdovanja prenaša na njihovo ohranitev in nego. Največjo nevarnost za kraške gozdove predstavljajo požari. S povečevanjem deleža avtohtonih listnatih gozdov in zmanjševanjem deleža borovih gozdov naj bi se perspektivno ta nevarnost zmanjševala, vendar bo proces trajal desetletja, v sušnih kraških razmerah pa bo morala biti varstvu pred požari vselej posvečena posebna pozornost.

Slovenska gozdarska stroka ima bogato tradicijo in velik mednarodni ugled, ki se je potrdil tudi z organizacijo kongresa IUFRO v Ljubljani leta 1986. Pri gospodarjenju z gozdom že več kot stoletje razvija sonaravne metode dela z gozdom. Tudi gozdarsko šolstvo ima na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo. Trenutno je v Sloveniji v gozdarstvu zaposlenih približno 400 diplomiranih inženirjev gozdarstva, približno 45 inženirjev gozdarstva in več kot 600 gozdarskih tehnikov.

Na razvoj gozdov je doslej vplival tudi skrben odnos oziroma ravnanje slovenskega kmeta, ki mu je gozd vselej veliko pomenil, zavedal pa se je tudi pomena njegove varovalne vloge. V zadnjem obdobju je veliko ljudi zapustilo podeželje ali pa si je poiskalo zaposlitev, ki jih je odtujila od zemlje, zato gozda ne doživljajo tako kot kmetje. To dejstvo otežuje delo z zasebnim gozdom in zmanjšuje možnosti za kar najuspešnejše ravnanje z njim.

Dolgoročni cilji temeljijo na izhodiščih zakona o gozdovih, ki določa, da se s programom razvoja gozdov v Sloveniji zagotavljajo: